Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kače

Index Kače

Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Kazalo

  1. 72 odnosi: Antarktika, Apeninski polotok, Balkan, Belica, Belouška, Carl Linnaeus, Dražljaj, Družina (biologija), Filogenija, Gadi, Gea (revija), Glodavci, Goži, Himalaja, Holocen, Infrardeče valovanje, Irska (otok), Islandija, Jajce, Jezik (organ), Kačji ugriz, Klopi, Kobranka, Krokodili, Krovno tkivo, Kuščarji, Laški gad, Legende, Leopardovka, Levitev, Luska, Luskarji, Mačjeoka kača, Modras, Molekularna biologija, Morfologija (biologija), Natura Sloveniae, Navadni gad, Navadni gož, Navadni slepec, Nova Zelandija, Oko, Okončina, Otok, Plazilci, Pljuča, Polži, Pršice, Prirodoslovni muzej Slovenije, Progasti gož, ... Razširi indeks (22 več) »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Kače in Antarktika

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Poglej Kače in Apeninski polotok

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Kače in Balkan

Belica

Belica (znanstveno ime Coluber gemonensis) je v Sloveniji dokaj redka kača iz družine gožev, razširjena južneje na Balkanskem polotoku in v Italiji, v Sloveniji pa je severna meja njene razširjenosti.

Poglej Kače in Belica

Belouška

Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.

Poglej Kače in Belouška

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Kače in Carl Linnaeus

Dražljaj

Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.

Poglej Kače in Dražljaj

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Kače in Družina (biologija)

Filogenija

Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).

Poglej Kače in Filogenija

Gadi

Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes).

Poglej Kače in Gadi

Gea (revija)

Gea je slovenska poljudnoznanstvena revija za vso družino, ki jo Mladinska knjiga izdaja od septembra 1990.

Poglej Kače in Gea (revija)

Glodavci

Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.

Poglej Kače in Glodavci

Goži

Goži (znanstveno ime Colubridae) so velika družina kač, v katero uvrščamo preko 1800 vrst, kar predstavlja približno dve tretjini vseh znanih vrst kač.

Poglej Kače in Goži

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Kače in Himalaja

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.

Poglej Kače in Holocen

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Kače in Infrardeče valovanje

Irska (otok)

Lokacija Irske Irskim morjem na vzhodu. NASA, 4. januarja 2003. Irska je tretji največji otok v Evropi.

Poglej Kače in Irska (otok)

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Poglej Kače in Islandija

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Kače in Jajce

Jezik (organ)

človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.

Poglej Kače in Jezik (organ)

Kačji ugriz

Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača zasadi zobe strupnike v telo žrtve.

Poglej Kače in Kačji ugriz

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Kače in Klopi

Kobranka

Kobranka (znanstveno ime Natrix tessellata) po videzu, strupenosti in življenjskih navadah prav nič ne spominja na kobro.

Poglej Kače in Kobranka

Krokodili

Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.

Poglej Kače in Krokodili

Krovno tkivo

Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.

Poglej Kače in Krovno tkivo

Kuščarji

Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.

Poglej Kače in Kuščarji

Laški gad

Laški gad (znanstveno ime Vipera aspis) je strupenjača iz družine gadov, ki biva v visokogorskih predelih Južne ter Zahodne Evrope in le ponekod v skrajnih delih Zahodne Slovenije.

Poglej Kače in Laški gad

Legende

Legende so pesniška zbirka slovenskega pesnika Milana Jesiha, ki je izšla leta 1974.

Poglej Kače in Legende

Leopardovka

Leopardovka (znanstveno ime Zamenis situla) je vrsta nestrupenih kač iz družine gožev, ki je endemična v delih Evrope, Male Azije in Kavkaza.

Poglej Kače in Leopardovka

Levitev

Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.

Poglej Kače in Levitev

Luska

Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.

Poglej Kače in Luska

Luskarji

Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.

Poglej Kače in Luskarji

Mačjeoka kača

Mačjeoka kača (znanstveno ime Telescopus fallax) v Sloveniji živi samo v Istri na suhih in sončnih delih.

Poglej Kače in Mačjeoka kača

Modras

Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.

Poglej Kače in Modras

Molekularna biologija

Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.

Poglej Kače in Molekularna biologija

Morfologija (biologija)

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.

Poglej Kače in Morfologija (biologija)

Natura Sloveniae

Natura Sloveniae je slovenska znanstvena revija s področja biologije, ki jo izdajata Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo.

Poglej Kače in Natura Sloveniae

Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.

Poglej Kače in Navadni gad

Navadni gož (znanstveno ime Zamenis longissimus, prej Elaphe longissima) je nestrupena evropska kača, ki je razširjena po skoraj vsej Sloveniji.

Poglej Kače in Navadni gož

Golovcu pri Ljubljani Navádni slépec (znanstveno ime Anguis fragilis) je breznogi, kačam podobni živorodni kuščar, spada v družino slepcev.

Poglej Kače in Navadni slepec

Nova Zelandija

Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.

Poglej Kače in Nova Zelandija

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Kače in Oko

Okončina

Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.

Poglej Kače in Okončina

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Kače in Otok

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Kače in Plazilci

Pljuča

CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.

Poglej Kače in Pljuča

Polži

Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.

Poglej Kače in Polži

Pršice

Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Kače in Pršice

Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.

Poglej Kače in Prirodoslovni muzej Slovenije

Progasti gož

Progasti gož (znanstveno ime Elaphe quatuorlineata) je naša najdaljša kača, enostavno prepoznavna po štirih vzdolžnih progah na hrbtu.

Poglej Kače in Progasti gož

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Kače in Ptiči

Red (biologija)

Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.

Poglej Kače in Red (biologija)

Rep

Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.

Poglej Kače in Rep

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Kače in Ribe

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Poglej Kače in Rod (biologija)

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Kače in Sesalci

Sklep

Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.

Poglej Kače in Sklep

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Kače in Slovenija

Smokulja

Smokulja (znanstveno ime Coronella austriaca) je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev.

Poglej Kače in Smokulja

Strunarji

Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.

Poglej Kače in Strunarji

Strup

Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.

Poglej Kače in Strup

Strupnik

Strupnik je zob z žlebastim kanalčkom, po katerem iz strpne žleze priteče strup.

Poglej Kače in Strupnik

Toksin

Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.

Poglej Kače in Toksin

Udavi

Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi).

Poglej Kače in Udavi

Vonj

Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.

Poglej Kače in Vonj

Vretence

thumbRdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.

Poglej Kače in Vretence

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Kače in Vrsta (biologija)

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Kače in Zajedavstvo

Zlo

Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.

Poglej Kače in Zlo

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Kače in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zob

Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.

Poglej Kače in Zob

Zunanje uho

Zunanje uho (lat. auris externa) je del ušesa, ki zajema uhelj in zunanji sluhovod.

Poglej Kače in Zunanje uho

Prav tako znan kot Kača, Serpentes, .

, Ptiči, Red (biologija), Rep, Ribe, Rod (biologija), Sesalci, Sklep, Slovenija, Smokulja, Strunarji, Strup, Strupnik, Toksin, Udavi, Vonj, Vretence, Vrsta (biologija), Zajedavstvo, Zlo, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zob, Zunanje uho.