Kazalo
34 odnosi: Ameriški staroselci, Anatolija, Antični Jeriho, Antropocen, Baltsko morje, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Depresija (geologija), Ekosistem, Fosil, Göbekli Tepe, Geološka časovna lestvica, Geolog, Hudsonov zaliv, Kvartar, Ledena doba, Ledenik, Lenivci, Litosfera, Mamut, Mastodon, Meteoroid, Mezolitik, Naše štetje let, Neolitik, Neolitska revolucija, Ozračje, Paleolitik, Paleontolog, Potres, Science, Skandinavija, Tektonika plošč, Zemlja.
- Zgodovinske dobe
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Poglej Holocen in Ameriški staroselci
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Holocen in Anatolija
Antični Jeriho
Arheološko najdišče Tell es-Sultan Tell es-Sultan s severa Stolp v Jerihu (zgrajen okoli 8050 pr. n. št.) Tell es-Sultan (arabsko تل السلطان, DMG Tall as -Sulṭān) je arheološko najdišče v Jerihu na Zahodnem bregu.
Poglej Holocen in Antični Jeriho
Antropocen
Trinity, prvi jedrski preskus (1945), štejejo nekateri za začetek antropocena Antropocen naj bi bila trenutna geološka doba, del kvartarja, ki jo zaznamuje ključen vpliv človeka na geologijo in ekosisteme na Zemlji.
Poglej Holocen in Antropocen
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Holocen in Baltsko morje
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Holocen in Bližnji vzhod
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Holocen in Bronasta doba
Depresija (geologija)
Depresija v geologiji je površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka, ali nizko ležeče območje pod morsko gladino.
Poglej Holocen in Depresija (geologija)
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Holocen in Ekosistem
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Holocen in Fosil
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Holocen in Göbekli Tepe
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Holocen in Geološka časovna lestvica
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Holocen in Geolog
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Poglej Holocen in Hudsonov zaliv
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Holocen in Kvartar
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Holocen in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Holocen in Ledenik
Lenivci
Lenivci (znanstveno ime Folivora) je najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Srednji in Južni Ameriki.
Poglej Holocen in Lenivci
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Holocen in Litosfera
Mamut
Mamut (znanstveno ime Mammuthus) spada v družino slonov, je bližnji sorodniki današnjih slonov.
Poglej Holocen in Mamut
Mastodon
Mastodoni (znanstveno ime Mammut) so člani izumrlega rodu mammut iz reda trobčarjev.
Poglej Holocen in Mastodon
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Holocen in Meteoroid
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Holocen in Mezolitik
Naše štetje let
Naše štetje let oziroma naše štetje (okrajšano n. št.) je koledarska doba, ki jo uporablja večina sodobnega sveta, dosledno pa tisti del, ki izhaja iz evropske kulturne tradicije.
Poglej Holocen in Naše štetje let
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Holocen in Neolitik
Neolitska revolucija
Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.
Poglej Holocen in Neolitska revolucija
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Holocen in Ozračje
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Holocen in Paleolitik
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Holocen in Paleontolog
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Holocen in Potres
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Holocen in Science
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Holocen in Skandinavija
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Holocen in Tektonika plošč
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Holocen in Zemlja
Glej tudi
Zgodovinske dobe
Prav tako znan kot Recentno.