Kazalo
40 odnosi: Arterija, Bezgavka, Celično dihanje, Difuzija, Dihala, Dihanje, Hemoglobin, Jetra, Kašelj, Kihanje, Kisik, Ključnica, Krvna žila, Krvni obtok, Latinščina, Ledvica, Medpljučje, Mezgovnica, Obtočila, Ogljikov dioksid, Organ (biologija), Parasimpatično živčevje, Parenhim, Plin, Pljučna lina, Pljučni koren, Pljučni mešiček, Požiralnik, Podaljšana hrbtenjača, Poprsnična votlina, Poprsnica, Presnova, Prsni koš, Sapnica, Sapnik, Simpatično živčevje, Srce, Topnost, Trebušna prepona, Upor sredstva.
Arterija
Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.
Poglej Pljuča in Arterija
Bezgavka
Bezgavka je majhen, kepičast organ iz limfatičnega tkiva, skozi katerega teče limfa (mezga) ter se v njej razmnožujejo in propadajo limfociti.
Poglej Pljuča in Bezgavka
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Pljuča in Celično dihanje
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Pljuča in Difuzija
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Pljuča in Dihala
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Pljuča in Dihanje
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Pljuča in Hemoglobin
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Pljuča in Jetra
Kašelj
Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query.
Poglej Pljuča in Kašelj
Kihanje
S kihanjem se slina prenaša tudi več metrov daleč Kihanje je nehoteno, refleksno dejanje, s katerim odstranimo dražljaj iz nosnih prehodov.
Poglej Pljuča in Kihanje
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Pljuča in Kisik
Ključnica
leva ključna kost Ključnica (latinsko clavicula) je kost, ki ima obliko zelo razpotegnjene črke S in poteka od ročaja prsnice do lopatice.
Poglej Pljuča in Ključnica
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Pljuča in Krvna žila
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Poglej Pljuča in Krvni obtok
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Pljuča in Latinščina
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Pljuča in Ledvica
Medpljučje
Medpljučje ali mediastínum je prostor med levim in desnim krilom pljuč, ki sega spredaj do prsnice in zadaj do hrbtenice.
Poglej Pljuča in Medpljučje
Mezgovnica
Mezgôvnica (tudi limfni vod, limfna žila, mezgovna žila) je vsaka od žil, po katerih teče limfa (mezga) od tkiv v kri.
Poglej Pljuča in Mezgovnica
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Pljuča in Obtočila
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Pljuča in Ogljikov dioksid
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Pljuča in Organ (biologija)
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Poglej Pljuča in Parasimpatično živčevje
Parenhim
Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.
Poglej Pljuča in Parenhim
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Pljuča in Plin
Pljučna lina
Pljučna lina ali pljučni hilus je špranja na medialni ploskvi pljuč, skozi katero potekajo pljučne in bronhialne arterije ter vene, glavna sapnica, mezgovnice in vegetativni živci.
Poglej Pljuča in Pljučna lina
Pljučni koren
Pljučni koren (radix pulmonis) so strukture, ki vstopajo v pljuča skozi levo in desno pljučno lino.
Poglej Pljuča in Pljučni koren
Pljučni mešiček
Pljučni mešiček ali pljučni alveol (lat. alveolus pulmonis) je z zrakom napolnjena votlinica v pljučih, obdana z interalveolarnim septumom, kjer se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid med zrakom in krvjo.
Poglej Pljuča in Pljučni mešiček
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Pljuča in Požiralnik
Podaljšana hrbtenjača
Pogled od strani na sagitalni prerez človeških možganov. Podaljšana hrbtenjača je označena s številko 7; nad njo so mali možgani, pod njo pa cevasta hrbtenjača. Podaljšana hrbtenjača je spodnji del možganskega debla, v katerem so centri za avtonomne funkcije, kot so dihanje in kontrakcija žil.
Poglej Pljuča in Podaljšana hrbtenjača
Poprsnična votlina
Poprsnična ali plevralna votlina, tudi plevralni prostor, je pri zdravem človeku virtualni prostor med stensko in drobovno poprsnico.
Poglej Pljuča in Poprsnična votlina
Poprsnica
Popŕsnica, pŕsna mréna ali plévra je serozna mrena, ki pokriva površino pljuč in notranjost prsne votline.
Poglej Pljuča in Poprsnica
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Pljuča in Presnova
Prsni koš
alt.
Poglej Pljuča in Prsni koš
Sapnica
Sápnica, brónhus ali brónhij je vsaka od cevk, ki vodijo zrak od sapnika do bronhiolusov.
Poglej Pljuča in Sapnica
Sapnik
Sapnik (Trachea) na shemi dihalnih poti Sápnik ali trahéja, starinsko tudi dušník, je cevasti organ, ki je nadaljevanje grla in se v višini četrtega do šestega vratnega vretenca razdeli v sapnici (bronhusa).
Poglej Pljuča in Sapnik
Simpatično živčevje
Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.
Poglej Pljuča in Simpatično živčevje
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Pljuča in Srce
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Pljuča in Topnost
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Pljuča in Trebušna prepona
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Pljuča in Upor sredstva
Prav tako znan kot Pulmo.