Kazalo
91 odnosi: Adenozin trifosfat, Adicija, Aerob, Aktivni transport, Aminokislina, Anaerob, Anion, Anorganska spojina, ATP-sintaza, Železo, Živalska celica, Žveplo, Baker, Beljakovina, Biokemija, Celična membrana, Celica, Citoplazma, Citosol, Difuzija, Dihala, Dihalna veriga, Eksotermna reakcija, Električni naboj, Elektron, Esencialne aminokisline, Evkarionti, Evolucija, Fermentacija, Flavinadenindinukleotid, Fosfat, Fotosinteza, Fruktoza, Galaktoza, Glikoliza, Glukoza, Hem, Heterotrof, Hidracija, Hidrofobnost, Histidin, Izocitrat dehidrogenaza, Izomer, Izomerizacija, Karboksilna kislina, Katabolizem, Kataliza, Kemična energija, Kemična vez, Kemijska reakcija, ... Razširi indeks (41 več) »
- Fiziologija rastlin
- Presnova
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Celično dihanje in Adenozin trifosfat
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Celično dihanje in Adicija
Aerob
Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.
Poglej Celično dihanje in Aerob
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Poglej Celično dihanje in Aktivni transport
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Celično dihanje in Aminokislina
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Poglej Celično dihanje in Anaerob
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Celično dihanje in Anion
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Celično dihanje in Anorganska spojina
ATP-sintaza
ATP-sintaza je encim, ki katalizira reakcijo sinteze adenozina trifosfata iz adenozina difosfata in neorganskega fosfata.
Poglej Celično dihanje in ATP-sintaza
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Celično dihanje in Železo
Živalska celica
'''Zgradba tipične živalske celice:''' 1. jedrce 2. celično jedro 3. ribosomi 4. sekretorni mešiček 5. zrnati endoplazemski retikulum 6. Golgijev aparat 7. mikrotubuli 8. gladki endoplazemski retikulum 9. mitohondriji 10. vakuola 11. citoplazma 12. lizosom 13.
Poglej Celično dihanje in Živalska celica
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Celično dihanje in Žveplo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Celično dihanje in Baker
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Celično dihanje in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Celično dihanje in Biokemija
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Celično dihanje in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Celično dihanje in Celica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Celično dihanje in Citoplazma
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Celično dihanje in Citosol
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Celično dihanje in Difuzija
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Celično dihanje in Dihala
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Celično dihanje in Dihalna veriga
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Celično dihanje in Eksotermna reakcija
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Celično dihanje in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Celično dihanje in Elektron
Esencialne aminokisline
Esencialne aminokisline prejemamo z zdravo prehrano. Esencialne aminokisline so tiste proteinogene aminokisline, ki jih organizem ne more sintetizirati sam, zato jim mora dobivati s hrano.
Poglej Celično dihanje in Esencialne aminokisline
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Celično dihanje in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Celično dihanje in Evolucija
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Celično dihanje in Fermentacija
Flavinadenindinukleotid
Flavínadeníndínukleotíd (okrajšano FAD) je spojina, v kateri sta z anhidridno vezjo med dvema molekulama fosforjeve kisline povezana adenozin-5'-monofosfat in flavinmononukleotid in je prostetična skupina oksidoreduktaz.
Poglej Celično dihanje in Flavinadenindinukleotid
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Celično dihanje in Fosfat
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Celično dihanje in Fotosinteza
Fruktoza
Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.
Poglej Celično dihanje in Fruktoza
Galaktoza
Galaktoza je vrsta sladkorja, ki je manj sladka kot glukoza.
Poglej Celično dihanje in Galaktoza
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Celično dihanje in Glikoliza
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Celično dihanje in Glukoza
Hem
Molekula hema Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion, vezan v sredini heterociklične organske molekule, imenovane porfirin.
Poglej Celično dihanje in Hem
Heterotrof
Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.
Poglej Celično dihanje in Heterotrof
Hidracija
Hidracija je povezava med molekulami vode in molekulami (ali ioni) bolj ali manj polarnih nesaturiranih topljencev, običajno alkenov ali alkinov.
Poglej Celično dihanje in Hidracija
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Poglej Celično dihanje in Hidrofobnost
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Celično dihanje in Histidin
Izocitrat dehidrogenaza
Izocitrat dehidrogenaza (IDH, EC-število 1.1.1.41 in 1.1.1.42) je encim, ki sodeluje v Krebsovem ciklu.
Poglej Celično dihanje in Izocitrat dehidrogenaza
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Celično dihanje in Izomer
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Poglej Celično dihanje in Izomerizacija
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Celično dihanje in Karboksilna kislina
Katabolizem
Katabolizem (grško καταβολισμός) pomeni razgradnjo presnovnih produktov do enostavnejših molekul.
Poglej Celično dihanje in Katabolizem
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Celično dihanje in Kataliza
Kemična energija
Kemična energija je energija, ki je vezana in se sprosti pri nekaterih kemijskih reakcijah v katerih se premeščajo atomi v molekulah.
Poglej Celično dihanje in Kemična energija
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Celično dihanje in Kemična vez
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Celično dihanje in Kemijska reakcija
Kemiosmoza
Shema kemiosmoze Kemiosmoza je proces, pri katerem ion potuje skozi sktruture v polprepustni membrani vzdolž elektrokemijskega gradienta.
Poglej Celično dihanje in Kemiosmoza
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Celično dihanje in Keton
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Celično dihanje in Kisik
Koencim
Koencimi so organske ali koordinacijske spojine, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo.
Poglej Celično dihanje in Koencim
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Celično dihanje in Kofaktor
Kompleks I
Kompleks I je encim dihalne verige, ki katalizira redoksno reakcijo med NADH in ubikinonom ter sproščeno energijo porablja za črpanje štirih protonov.
Poglej Celično dihanje in Kompleks I
Kompleks piruvat-dehidrogenaza
Kompleks piruvat-dehidrogenaza je encimski kompleks, prisoten v mitohondrijskem matriksu.
Poglej Celično dihanje in Kompleks piruvat-dehidrogenaza
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Celično dihanje in Krebsov cikel
Lipofilnost
Lipofilnost je lastnost spojine, ki se topi v maščobah, oljih in lipidih, pa tudi nepolarnih topilih, kot sta toluen in heksan.
Poglej Celično dihanje in Lipofilnost
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Celično dihanje in Maščobna kislina
Makromolekula
Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).
Poglej Celično dihanje in Makromolekula
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Celično dihanje in Mitohondrij
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Celično dihanje in Molekula
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Celično dihanje in Monosaharid
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Poglej Celično dihanje in Nukleofilnost
Nukleotid
Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK.
Poglej Celično dihanje in Nukleotid
Nukleozid
Nukleozíd je purinska oziroma pirimidinska baza, ki je z N-glikozidno vezjo spojena z ribozo ali deoksiribozo (v slednjem primeru se govori o deoksinukleozidih).
Poglej Celično dihanje in Nukleozid
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Celično dihanje in Obtočila
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Celično dihanje in Ogljik
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Celično dihanje in Ogljikov hidrat
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Celično dihanje in Oksidacija beta
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Celično dihanje in Organizem
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Celično dihanje in Ozračje
Pantotenska kislina
Pantotenska kislina ali vitamin B5 je vodotopni vitamin skupine B in bistvena hranilna snov.
Poglej Celično dihanje in Pantotenska kislina
Pirimidin
Pirimidín je heterociklična dušikova aromatska spojina, podobna benzenu in piridinu, ki vsebuje dva dušikova atoma (na mestih 1 in 3 v šestčlenskem obroču).
Poglej Celično dihanje in Pirimidin
Piruvična kislina
Pirúvična kislína je monokarboksilna oksokislina s formulo CH3-CO-COOH.
Poglej Celično dihanje in Piruvična kislina
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Celično dihanje in Polarnost
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Celično dihanje in Potencialna energija
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Celično dihanje in Presnova
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Celično dihanje in Prokarionti
Protonska črpalka
Protonska črpalka je beljakovinski transportni sistem, ki omogoča nastanek elektrokemijskega gradienta protonov (H+) čez notranjo mitohondrijsko in druge biološke membrane.
Poglej Celično dihanje in Protonska črpalka
Purin
Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.
Poglej Celično dihanje in Purin
Rastlinska celica
Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.
Poglej Celično dihanje in Rastlinska celica
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Celično dihanje in Redoks reakcija
Reducent
V kemijskih reakcijah, kot je oksidacija in redukcija (ali redoks reakcija), sta dve glavni vlogi: oksidant in reducent.
Poglej Celično dihanje in Reducent
Riboflavin
Riboflavin, znan tudi kot vitamin B2 in vitamin G, je vodotopen vitamin iz skupine vitaminov B, ki pri organizmih deluje kot koencim, udeležen kot kofaktor v številnih pomembnih encimskih reakcijah presnove, med drugim v elektronski transportni verigi pri celičnem dihanju.
Poglej Celično dihanje in Riboflavin
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Celično dihanje in Substrat
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Celično dihanje in Topnost
Trioza-fosfat izomeraza
Trioza-fosfat izomeraza ali triozafosfat-izomeraza (TPI ali TIM) je encim, ki katalizira reverzibilno (povratno) medsebojno pretvorbo izomerov dihidroksiacetonosfata in D-gliceraldehid-3-fosfata.
Poglej Celično dihanje in Trioza-fosfat izomeraza
Ubikinon
Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.
Poglej Celično dihanje in Ubikinon
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Celično dihanje in Vodik
Glej tudi
Fiziologija rastlin
Presnova
Prav tako znan kot Celična respiracija.