Kazalo
26 odnosi: Antibiotik, Človek, Bobnič, Bobnična votlina, Decibel, Evstahijeva cev, Frekvenca, Grlo, Herc, Možgani, Možganski živec, Notranje uho, Oko, Okužba, Pospešek, Ravnotežje, Ribe, Sluh, Sluhovod, Srednje uho, Tinitus, Uhelj, Vnetje, Vretenčarji, Vrtoglavica, Zunanje uho.
- Glava in vrat
- Slušni sistem
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Uho in Antibiotik
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Uho in Človek
Bobnič
Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.
Poglej Uho in Bobnič
Bobnična votlina
Bobnična votlina (cavum tympani) je ozka in pokončna špranja v srednjem ušesu, ki vsebuje slušne koščice.
Poglej Uho in Bobnična votlina
Decibel
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.
Poglej Uho in Decibel
Evstahijeva cev
Anatomija ušesa, evstahijeva cev je označena s številko 12 Evstahijeva cev (latinsko tuba auditiva, tudi ušesna troblja) je v anatomiji cev, ki povezuje žrelo (farinks) s srednjim ušesom.
Poglej Uho in Evstahijeva cev
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Uho in Frekvenca
Grlo
Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.
Poglej Uho in Grlo
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Uho in Herc
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Uho in Možgani
Možganski živec
Možganski živci – prikaz njihovega prehoda skozi lobanjsko dno v možgane Možganski živec je vsak od dvanajstih parov živcev, ki izvirajo predvsem iz možganskega debla, vidni in olfaktorni živec pa iz velikih možganov.
Poglej Uho in Možganski živec
Notranje uho
Notranje uho Notranje uho (lat. auris interna) predstavlja koščeni in membranozni labirint s čutnicami za sluh in ravnotežje in je pri sesalcih najbolj notranji del ušesa.
Poglej Uho in Notranje uho
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Uho in Oko
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Uho in Okužba
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Uho in Pospešek
Ravnotežje
thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.
Poglej Uho in Ravnotežje
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Uho in Ribe
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Uho in Sluh
Sluhovod
Sluhovod (latinsko meatus acusticus externus), tudi zunanji sluhovod, je cevasti del zunanjega ušesa, ki sega od uhlja do bobniča.
Poglej Uho in Sluhovod
Srednje uho
Srednje uho (latinsko auris media) zajema bobnično votlino s slušnimi koščicami, ušesno trobljo in mastoidnimi celulami.
Poglej Uho in Srednje uho
Tinitus
Tinítus ali šumenje v ušesu pomeni zaznavanje zvoka, kadar ni prisoten noben zunanji zvok.
Poglej Uho in Tinitus
Uhelj
Uhelj (latinsko auricula) je vidni del ušesa, ki se nahaja izven lobanje.
Poglej Uho in Uhelj
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Uho in Vnetje
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Uho in Vretenčarji
Vrtoglavica
Vrtoglávica ali vertigo je občutek, da se predmeti vrtijo okoli človeka ali pa da se sam vrti; smer vrtenja je odvisna od strani vzdraženega labirinta, ravnina vrtenja pa od vzdraženega polkrožnega kanala.
Poglej Uho in Vrtoglavica
Zunanje uho
Zunanje uho (lat. auris externa) je del ušesa, ki zajema uhelj in zunanji sluhovod.
Poglej Uho in Zunanje uho