Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vrtoglavica

Index Vrtoglavica

Vrtoglávica ali vertigo je občutek, da se predmeti vrtijo okoli človeka ali pa da se sam vrti; smer vrtenja je odvisna od strani vzdraženega labirinta, ravnina vrtenja pa od vzdraženega polkrožnega kanala.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Alfred Hitchcock, Aminoglikozidi, Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica, Bolečina, Bolezen, Epilepsija, Gripa, Mali možgani, Migrena, Možgani, Možganska kap, Možgansko deblo, Multipla skleroza, Nahod, Notranje uho, Oko, Omotica, Osrednje živčevje, Parkinsonova bolezen, Simptom, Slabost, Sluh, Tumor, Vid.

  2. Bolezni in motnje živčevja
  3. Iluzije
  4. Pojavi

Alfred Hitchcock

Sir Alfred Joseph Hitchcock, KBE, angleški filmski režiser in producent, * 13. avgust 1899, Leytonstone, London, Združeno kraljestvo, † 29. april 1980, Los Angeles, ZDA.

Poglej Vrtoglavica in Alfred Hitchcock

Aminoglikozidi

Streptomicin Aminoglikozidi so spojine, ki so sestavljene iz sladkorne in aminske skupine.

Poglej Vrtoglavica in Aminoglikozidi

Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica

Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica (BPPV) ali benigni paroksizmalni položajni vertigo je motnja ravnotežja, ki se pojavi zaradi nepravilnega delovanja notranjega ušesa.

Poglej Vrtoglavica in Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica

Bolečina

Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.

Poglej Vrtoglavica in Bolečina

Bolezen

Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.

Poglej Vrtoglavica in Bolezen

Epilepsija

Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.

Poglej Vrtoglavica in Epilepsija

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Poglej Vrtoglavica in Gripa

Mali možgani

Máli možgáni ali cerebélum (cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji.

Poglej Vrtoglavica in Mali možgani

Migrena

Migréna ali migrénski glavobòl je ponavljajoči se paroksizmalni glavobol, navadno na eni strani, z navzeo (slabostjo), bruhanjem in senzoričnimi motnjam.

Poglej Vrtoglavica in Migrena

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Vrtoglavica in Možgani

Možganska kap

srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.

Poglej Vrtoglavica in Možganska kap

Možgansko deblo

Možgansko deblo je del možganov.

Poglej Vrtoglavica in Možgansko deblo

Multipla skleroza

Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ).

Poglej Vrtoglavica in Multipla skleroza

Nahod

Náhod (akútni serózni rinítis) je vnetje nosne sluznice.

Poglej Vrtoglavica in Nahod

Notranje uho

Notranje uho Notranje uho (lat. auris interna) predstavlja koščeni in membranozni labirint s čutnicami za sluh in ravnotežje in je pri sesalcih najbolj notranji del ušesa.

Poglej Vrtoglavica in Notranje uho

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Vrtoglavica in Oko

Omotica

Omótica je stanje nejasnega zavedanja z občutkom telesne slabosti.

Poglej Vrtoglavica in Omotica

Osrednje živčevje

Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Poglej Vrtoglavica in Osrednje živčevje

Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen (tudi idiopatska parkinsonova bolezen, primarni parkinsonizem, akinetično rigidni sindrom) je kronična napredujoča nevrodegenerativna bolezen neznanega izvora, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje.

Poglej Vrtoglavica in Parkinsonova bolezen

Simptom

Simptom (grško: syn.

Poglej Vrtoglavica in Simptom

Slabost

Slabost ali navzea je občutek siljenja na bruhanje.

Poglej Vrtoglavica in Slabost

Sluh

Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.

Poglej Vrtoglavica in Sluh

Tumor

Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.

Poglej Vrtoglavica in Tumor

Vid

Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).

Poglej Vrtoglavica in Vid

Glej tudi

Bolezni in motnje živčevja

Iluzije

Pojavi