Kazalo
52 odnosi: Acetilholin, Agonist dopamina, Akinezija, Alkaloid, Alzheimerjeva bolezen, Amplituda, Antagonist (farmakologija), Antioksidant, Apatija, Apoptoza, Atropin, Bazalni ganglij, Demenca, Dopamin, Elektroda, Encim, Erektilna disfunkcija, Estrogen, Incidenca, Kofein, Krvni tlak, Krvno-možganska pregrada, Levodopa, Limita, Michael J. Fox, Možganska kap, Možganska skorja, Monotonost, MPP, MPTP, Muhammad Ali, Mutacija, Nevrodegenerativna bolezen, Nevron, Nikotin, Obsesivno–kompulzivna motnja, Ohromelost, Pozitronska emisijska tomografija, Prevalenca, Računalniška tomografija, Siganje, Slikanje z magnetno resonanco, Spanje, Strah, Tesnoba, Toksin, Tresavica, Tumor, Velika depresivna motnja, Volčja češnja, ... Razširi indeks (2 več) »
- Geriatrija
- Nevrodegenerativne bolezni
- S staranjem povezane bolezni
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Poglej Parkinsonova bolezen in Acetilholin
Agonist dopamina
Agoníst dopamína ali dopaminski agonist je učinkovina iz skupine dopaminergikov, ki se kot agonist veže na dopaminske receptorje.
Poglej Parkinsonova bolezen in Agonist dopamina
Akinezija
Akinezíja ali akinéza (grško -: a- brez +: kinesis - gibanje) je nevrološki sindrom, ki označuje nezmožnost izvajanja hotenih telesnih gibov.
Poglej Parkinsonova bolezen in Akinezija
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Parkinsonova bolezen in Alkaloid
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Poglej Parkinsonova bolezen in Alzheimerjeva bolezen
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Parkinsonova bolezen in Amplituda
Antagonist (farmakologija)
Antagonist je v farmakologiji eksogena molekula, ki se specifično veže na nek receptor in prepreči delovanje endogeno prisotne snovi, zlasti hormona ali živčnega prenašalca, ki se veže sicer na ta receptor.
Poglej Parkinsonova bolezen in Antagonist (farmakologija)
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Poglej Parkinsonova bolezen in Antioksidant
Apatija
Ivan Grohar: ''Dekle iz Sorice'', olje na papirju, 1893 Apatija je najpogosteje definirano stanje kjer vlada pomanjkanje občutka in čustev.
Poglej Parkinsonova bolezen in Apatija
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Parkinsonova bolezen in Apoptoza
Atropin
Atropin (po grški boginji usode Atropi) je strupen alkaloid, ki se nahaja v nekaterih vrstah rastlin iz družine razhudnikovk, zlasti v volčji češnji, po kateri je tudi imenovan (strokovno ime za volčjo češnjo je Atropa belladonna).
Poglej Parkinsonova bolezen in Atropin
Bazalni ganglij
Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev.
Poglej Parkinsonova bolezen in Bazalni ganglij
Demenca
Demenca (tudi dementnost; iz latinščine dementia; blaznost, norost) je degenerativna bolezen, ki se po pojavljanju glede na starost, deli na dva dela.
Poglej Parkinsonova bolezen in Demenca
Dopamin
Dopamin je živčni prenašalec.
Poglej Parkinsonova bolezen in Dopamin
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Poglej Parkinsonova bolezen in Elektroda
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Parkinsonova bolezen in Encim
Erektilna disfunkcija
Erektilna disfunkcija (ED ali (moška) impotenca) je spolna disfunkcija, pri kateri moški pri spolnem odnosu ni sposoben doseči ali zadosti dolgo ohraniti erekcije penisa.
Poglej Parkinsonova bolezen in Erektilna disfunkcija
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Poglej Parkinsonova bolezen in Estrogen
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.
Poglej Parkinsonova bolezen in Incidenca
Kofein
Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.
Poglej Parkinsonova bolezen in Kofein
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Parkinsonova bolezen in Krvni tlak
Krvno-možganska pregrada
Posnetek endotelija podganje krvno-možganske pregrade z elektronskim mikroskopom. Krvno-možgánska pregráda ali hématoencefálna bariêra je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih.
Poglej Parkinsonova bolezen in Krvno-možganska pregrada
Levodopa
Lévodópa je L-stereoizomer dihidroksifenilalanina, predstopnja dopamina, ki se uporablja za zdravljenje parkinsonove bolezni.
Poglej Parkinsonova bolezen in Levodopa
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Parkinsonova bolezen in Limita
Michael J. Fox
Michael Andrew Fox OC, poklicno bolj znan kot Michael J. Fox, kanadski igralec, filmski producent in pisec, * 9. junij 1961, Edmonton, Alberta, Kanada.
Poglej Parkinsonova bolezen in Michael J. Fox
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Poglej Parkinsonova bolezen in Možganska kap
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Poglej Parkinsonova bolezen in Možganska skorja
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Poglej Parkinsonova bolezen in Monotonost
MPP
MPP je tričrkovna kratica, ki pomeni lahko.
Poglej Parkinsonova bolezen in MPP
MPTP
MPTP (1-metil-4-fenil-1,2,3,6-tetrahidropiridin) je nevrotoksin, ki preko presnovka MPP+ povzroči trajne znake Parkinsonove bolezni tako, da uniči dopaminergične nevrone v črni substanci v možganih.
Poglej Parkinsonova bolezen in MPTP
Muhammad Ali
Muhammad Ali (rojstno ime Cassius Marcellus Clay mlajši), ameriški boksar, * 17. januar 1942, Louisville, Kentucky, ZDA, umrl 3. junij 2016, Phoenix, Arizona.
Poglej Parkinsonova bolezen in Muhammad Ali
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Parkinsonova bolezen in Mutacija
Nevrodegenerativna bolezen
Nevrodegenerativna bolezen je bolezen živčevja (osrednjega ali obkrajnega), ki povzroči degeneracijo in/ali odmiranje živčnih celic; sama bolezen lahko traja več časa, predno se pojavijo simptomi.
Poglej Parkinsonova bolezen in Nevrodegenerativna bolezen
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Parkinsonova bolezen in Nevron
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Parkinsonova bolezen in Nikotin
Obsesivno–kompulzivna motnja
Obsesivno–kompulzivna motnja (OKM ali OCD) je duševna in vedenjska motnja, v okviru katere oseba velikokrat doživlja določene prisiljene misli (tako imenovane obsesije) in/ali čuti potrebo po večkratnem izvajanju določenih rutinskih postopkov (tako imenovanih kompulzij).
Poglej Parkinsonova bolezen in Obsesivno–kompulzivna motnja
Ohromelost
Ohromelost, hromost ali plegija je popolna izguba občutkov ali zmožnosti krčenja mišic v posameznih organih ali po vsem telesu.
Poglej Parkinsonova bolezen in Ohromelost
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Parkinsonova bolezen in Pozitronska emisijska tomografija
Prevalenca
Prevalenca ali razširjenost je število vseh bolnikov (starih in novih) z določeno boleznijo v kaki populaciji v času opazovanja (npr. na določen dan).
Poglej Parkinsonova bolezen in Prevalenca
Računalniška tomografija
Računalniška tomografija (kratica CT) je vrsta medicinske preiskave, ki ustvari tridimenzionalno sliko notranjosti telesa.
Poglej Parkinsonova bolezen in Računalniška tomografija
Siganje
Síganje ali strídor so sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju zaradi zožitev zgornjih dihalnih poti.
Poglej Parkinsonova bolezen in Siganje
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Parkinsonova bolezen in Slikanje z magnetno resonanco
Spanje
Spánje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana.
Poglej Parkinsonova bolezen in Spanje
Strah
''Krik'', Edvard Munch, 1893. ''Strah'', slikarstvo Maria Jakunčikova, (1893-1895). Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strahMusek, J. (2005).
Poglej Parkinsonova bolezen in Strah
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Parkinsonova bolezen in Tesnoba
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Parkinsonova bolezen in Toksin
Tresavica
Tresavica ali tremor je nenamerno, večinoma ritmično in neželeno premikanje mišic, ki vključuje oscilacijska gibanja enega ali več delov telesa.
Poglej Parkinsonova bolezen in Tresavica
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Parkinsonova bolezen in Tumor
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Parkinsonova bolezen in Velika depresivna motnja
Volčja češnja
Volčja češnja (znanstveno ime Atropa belladonna) je visoka zelnata trajnica, katere listi in plodovi so zelo strupeni.
Poglej Parkinsonova bolezen in Volčja češnja
Vrtoglavica
Vrtoglávica ali vertigo je občutek, da se predmeti vrtijo okoli človeka ali pa da se sam vrti; smer vrtenja je odvisna od strani vzdraženega labirinta, ravnina vrtenja pa od vzdraženega polkrožnega kanala.
Poglej Parkinsonova bolezen in Vrtoglavica
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Parkinsonova bolezen in Znojenje