Kazalo
45 odnosi: Acetilholin-esteraza, Akcijski potencial, Alkaloid, Alzheimerjeva bolezen, Amin, Antiholinergik, Atropin, Bojni strup, Citosol, Dušik, Encim, Etan, Fosforjeva kislina, Glicin, Glikoliza, Holin, Holin-acetiltransferaza, Holinergični receptor, Insekticid, Kemična sinapsa, Kemijska formula, Kisik, Mitohondrij, Možgani, Motorična ploščica, Muskarin, Muskarinski receptor, Natrij, Nikotin, Nikotinski receptor, Noradrenalin, Organ (biologija), Osrednje živčevje, Parasimpatično živčevje, Proton, Receptor (biokemija), Sarin, Simpatično živčevje, Skopolamin, Tabun, Toksin, Učenje, Učinkovina, Vodik, Zaviralec holin-esteraz.
- Acetatni estri
- Kvartarne amonijeve spojine
- Muskarinski agonisti
Acetilholin-esteraza
Acetílholín-esteráza (kraj. AChE) je encim, ki katalizira hidrolizo acetilholina v holinergičnih sinapsah (npr. v živčno-mišičnem stiku), nahaja pa se tudi na membranah rdečih krvničk.
Poglej Acetilholin in Acetilholin-esteraza
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Acetilholin in Akcijski potencial
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Acetilholin in Alkaloid
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Poglej Acetilholin in Alzheimerjeva bolezen
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Acetilholin in Amin
Antiholinergik
Antiholinêrgik ali holinergični antagonist je učinkovina, ki z vezavo na holinergične receptorje zavira delovanje acetilholina v osrednjem in obkrajnem živčevju.
Poglej Acetilholin in Antiholinergik
Atropin
Atropin (po grški boginji usode Atropi) je strupen alkaloid, ki se nahaja v nekaterih vrstah rastlin iz družine razhudnikovk, zlasti v volčji češnji, po kateri je tudi imenovan (strokovno ime za volčjo češnjo je Atropa belladonna).
Poglej Acetilholin in Atropin
Bojni strup
Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.
Poglej Acetilholin in Bojni strup
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Acetilholin in Citosol
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Acetilholin in Dušik
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Acetilholin in Encim
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Acetilholin in Etan
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.
Poglej Acetilholin in Fosforjeva kislina
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Acetilholin in Glicin
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Acetilholin in Glikoliza
Holin
Holin je organska spojina, ki spada med vodotopna esencialna hranila.
Poglej Acetilholin in Holin
Holin-acetiltransferaza
Holin-acetiltransferaza (tudi holin-acetilaza) je encim, ki katalizira sintezo acetilholina (pomembnega živčnega prenašalca) iz holina in acetil-CoA.
Poglej Acetilholin in Holin-acetiltransferaza
Holinergični receptor
Acetilholin Holinergični (ali acetilholinski) receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Acetilholin in Holinergični receptor
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Poglej Acetilholin in Insekticid
Kemična sinapsa
receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.
Poglej Acetilholin in Kemična sinapsa
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Acetilholin in Kemijska formula
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Acetilholin in Kisik
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Acetilholin in Mitohondrij
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Acetilholin in Možgani
Motorična ploščica
'''živčnomišični stik''': 1-živec 2-mišična celica 3-mešički z molekulami acetilholina 4- acetilholinski receptor 5-mitohondrij Motorična ploščica (tudi živčnomišični stik) je stik med živcem in mišico.
Poglej Acetilholin in Motorična ploščica
Muskarin
Muskarín je toksični alkaloid, ki je v nekaterih gobah (npr. v rdeči mušnici) in deluje kot agonist na muskarinskih receptorjih v vegetativnem in osrednjem živčevju.
Poglej Acetilholin in Muskarin
Muskarinski receptor
Muskarinski receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katere se fiziološko veže acetilholin in se nahajajo ob postganglijskih parasimpatičnih končičih in v osrednjem živčevju.
Poglej Acetilholin in Muskarinski receptor
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Acetilholin in Natrij
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Acetilholin in Nikotin
Nikotinski receptor
Acetilholin Nikotin Nikotinski receptorji so receptorji v vegetativnem živčevju in v živalskem živčevju, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Acetilholin in Nikotinski receptor
Noradrenalin
Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.
Poglej Acetilholin in Noradrenalin
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Acetilholin in Organ (biologija)
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Acetilholin in Osrednje živčevje
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Poglej Acetilholin in Parasimpatično živčevje
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Acetilholin in Proton
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Acetilholin in Receptor (biokemija)
Sarin
Sarin (Natova oznaka GB) je živčni bojni strup z molekulsko formulo C4H10FO2P.
Poglej Acetilholin in Sarin
Simpatično živčevje
Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.
Poglej Acetilholin in Simpatično živčevje
Skopolamin
Strukturna formula Skopolamin, znan tudi kot hioscin, je tropanski alkaloid z antagonističnim delovanjem na muskarinskih receptorjih.
Poglej Acetilholin in Skopolamin
Tabun
Tabun (Natova oznaka GA) je zelo strupena kemična snov.
Poglej Acetilholin in Tabun
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Acetilholin in Toksin
Učenje
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.
Poglej Acetilholin in Učenje
Učinkovina
(Zdravilna) učinkovina ali aktivna snov je vsaka snov, ki že v relativno majhni količini vpliva na biokemične oziroma biofizikalne procese v organizmu in povzroči določen farmakološki odziv.
Poglej Acetilholin in Učinkovina
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Acetilholin in Vodik
Zaviralec holin-esteraz
Acetilholin Acetilholin-esteraza Zaviranje acetilholin-esteraze Zavirálec holín-esteráz, inhibítor holín-esteráz ali ántiholinesteráza je učinkovina oziroma zdravilo iz skupine parasimpatomimetikov, ki reverzibilno (npr. karbamati) ali ireverzibilno (npr.
Poglej Acetilholin in Zaviralec holin-esteraz
Glej tudi
Acetatni estri
Kvartarne amonijeve spojine
Muskarinski agonisti
Prav tako znan kot ACh, Acetylcholine.