Kazalo
60 odnosi: Arzin, Živčni strup, Človek, Bela, Bljuvalci, Cianovodikova kislina, Derivat, Dražljivec, Dušljivec, Eksploziv, Fitotoksin, Fosgen, Gorčica, Iperit, Kafra, Kemija, Kloroform, Količina, Krvni bojni strup, Mehurjevec, Narava, Nemčija, Oborožene sile, Organizacija združenih narodov, Orožje, Para, Plin, Policija, Prah, Psiho-kemijski bojni strup, Rastline, Rumena, Sadje, Sarin, Sinteza, Smrt, Solzivec, Soman, Sovjetska zveza, Spojina, Stik, Tabun, Tekočina, Trdnina, Vojaška tehnika, Vojna, VX, Zdravje, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ... Razširi indeks (10 več) »
Arzin
Arzin je anorganska spojina s formulo.
Poglej Bojni strup in Arzin
Živčni strup
Živčne strupe so nemški znanstveniki odkrili pri poskusih razvoja bolj učinkovitih pesticidov.
Poglej Bojni strup in Živčni strup
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Bojni strup in Človek
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Poglej Bojni strup in Bela
Bljuvalci
Bljuvalci (tudi bruhavci) so plini, ki povzročajo močno slabost in predvsem silovito ter nekontrolirano bruhanje.
Poglej Bojni strup in Bljuvalci
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Poglej Bojni strup in Cianovodikova kislina
Derivat
Derivat je kemijska spojina, ki je nastala iz druge, matične spojine s kemijsko reakcijo ali serijo reakcij, ki zamenjajo atom ali skupino atomov.
Poglej Bojni strup in Derivat
Dražljivec
Dražljivci so bojni strupi namenjeni za kratkotrajno onesposobitev.
Poglej Bojni strup in Dražljivec
Dušljivec
Dušljivci so vrsta bojnih strupov, ki delujejo na organizem preko dihalnih poti.
Poglej Bojni strup in Dušljivec
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Bojni strup in Eksploziv
Fitotoksin
Fitotoksini so spojine s toksičnim delovanjem na rastline.
Poglej Bojni strup in Fitotoksin
Fosgen
Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.
Poglej Bojni strup in Fosgen
Gorčica
thumb Gorčíca, tudi górčica spada med najstarejše začimbe.
Poglej Bojni strup in Gorčica
Iperit
Iperit (tudi gorčični plin) je bojni plin iz družine mehurjevcev.
Poglej Bojni strup in Iperit
Kafra
Kafra je voskasta aromatična snov.
Poglej Bojni strup in Kafra
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Bojni strup in Kemija
Kloroform
Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.
Poglej Bojni strup in Kloroform
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Poglej Bojni strup in Količina
Krvni bojni strup
Krvni ali splošni bojni strupi preprečujejo prenos kisika skozi kri, saj preprečujejo proces oksidacije v celicah.
Poglej Bojni strup in Krvni bojni strup
Mehurjevec
Mehurjevci so dobili ime po mehurjih, ki jih povzročajo na koži. Mehurjevci so bojni plini, ki povzročajo težke poškodbe v obliki mehurjev in ran na koži, očeh, dihalih in prebavilih.
Poglej Bojni strup in Mehurjevec
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Bojni strup in Narava
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Bojni strup in Nemčija
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Poglej Bojni strup in Oborožene sile
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Bojni strup in Organizacija združenih narodov
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Poglej Bojni strup in Orožje
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Bojni strup in Para
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Bojni strup in Plin
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Bojni strup in Policija
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Bojni strup in Prah
Psiho-kemijski bojni strup
Psiho-kemijski bojni strupi so strupi, namenjeni za dolgotrajno onesposobitev.
Poglej Bojni strup in Psiho-kemijski bojni strup
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Bojni strup in Rastline
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Bojni strup in Rumena
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Bojni strup in Sadje
Sarin
Sarin (Natova oznaka GB) je živčni bojni strup z molekulsko formulo C4H10FO2P.
Poglej Bojni strup in Sarin
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Bojni strup in Sinteza
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Poglej Bojni strup in Smrt
Solzivec
Solzivec, uradno znan kot lakrimatorno sredstvo (izhaja iz latinske besede Lacrima, kar pomeni »solza«), je kemično orožje, ki povzroča solzenje oči, draženje kože in sluznice, bruhanje in celo slepoto.
Poglej Bojni strup in Solzivec
Soman
Soman je bojni strup z molekulsko formulo C7H16FO2P.
Poglej Bojni strup in Soman
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Bojni strup in Sovjetska zveza
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Bojni strup in Spojina
Stik
Stik (s tujko kontakt) med dvema ali več deli je mesto, kjer se ti deli dotikajo.
Poglej Bojni strup in Stik
Tabun
Tabun (Natova oznaka GA) je zelo strupena kemična snov.
Poglej Bojni strup in Tabun
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Bojni strup in Tekočina
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Bojni strup in Trdnina
Vojaška tehnika
Vojaška tehnika je vsa tehnika, ki se uporablja v vojaške namene (od ročne bombe do letalonosilke).
Poglej Bojni strup in Vojaška tehnika
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Bojni strup in Vojna
VX
VX VX je bojni strup z molekulsko formulo C11H26NO2PS.
Poglej Bojni strup in VX
Zdravje
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Poglej Bojni strup in Zdravje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Bojni strup in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Bojni strup in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Znak
Znák je pojem, ki ima več pomenov.
Poglej Bojni strup in Znak
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bojni strup in 1916
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bojni strup in 1917
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bojni strup in 1918
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bojni strup in 1939
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bojni strup in 1940
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bojni strup in 1944
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bojni strup in 1955
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bojni strup in 1969
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Bojni strup in 20. stoletje
Prav tako znan kot Bojni plin, Bojni strupi.