Kazalo
32 odnosi: Barva, Bojni strup, C, Celzijeva temperaturna lestvica, Cianoza, Dež, Dušljivec, Edem, Gostota, Kašelj, Kemija, Kemijska formula, Kisik, Klor, Klorovodikova kislina, Kondenzacija, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Minuta, Molska masa, Nevarne snovi, O, Ogljikov dioksid, Onesnaženje, Pljuča, Poletje, Smrtni odmerek, Tališče, Tekočina, Tkivo, Voda, Vonj, Vrelišče.
- Ogljikove anorganske spojine
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Fosgen in Barva
Bojni strup
Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.
Poglej Fosgen in Bojni strup
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Fosgen in C
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Fosgen in Celzijeva temperaturna lestvica
Cianoza
Cianoza ali modrikavost je posinjelost kože in/ali sluznic zaradi prisotnosti prevelikih količin deoksigeniranega hemoglobina v krvi v lasnicah na telesni površini.
Poglej Fosgen in Cianoza
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Fosgen in Dež
Dušljivec
Dušljivci so vrsta bojnih strupov, ki delujejo na organizem preko dihalnih poti.
Poglej Fosgen in Dušljivec
Edem
Edem (grško οίδημα) ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru).
Poglej Fosgen in Edem
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Fosgen in Gostota
Kašelj
Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query.
Poglej Fosgen in Kašelj
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Fosgen in Kemija
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Fosgen in Kemijska formula
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Fosgen in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Fosgen in Klor
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Fosgen in Klorovodikova kislina
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Fosgen in Kondenzacija
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Fosgen in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Minuta
Minúta je.
Poglej Fosgen in Minuta
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Fosgen in Molska masa
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Fosgen in Nevarne snovi
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Fosgen in O
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Fosgen in Ogljikov dioksid
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Fosgen in Onesnaženje
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Fosgen in Pljuča
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Fosgen in Poletje
Smrtni odmerek
Strupena snov Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja.
Poglej Fosgen in Smrtni odmerek
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Fosgen in Tališče
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Fosgen in Tekočina
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Fosgen in Tkivo
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Fosgen in Voda
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Poglej Fosgen in Vonj
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Fosgen in Vrelišče