Kazalo
46 odnosi: Agregat, Agresivnost, Alkoholizem, Alois Alzheimer, Anamneza, Astrocit, Beljakovina, Bralni okvir, Celična membrana, Celično dihanje, Celica, Citokin, Citoplazma, Citoskelet, Citosol, Demenca, Epilepsija, Gen, Genetika, Genotip, Hipokampus, Histologija, Homeostaza, Ireverzibilna sprememba, Kemična sinapsa, Možgani, Možganska kap, Mutacija, Nevrodegenerativna bolezen, Nevroglija, Nevrologija, Nevron, Orientacija, Parkinsonova bolezen, Primarna hipertenzija, Radikal (kemija), Ribonukleinska kislina, Simptom, Sladkorna bolezen, Spomin, Staranje, Tesnoba, Tubulin, Veliki možgani, Vnetje, Vonj.
- Demenca
- S staranjem povezane bolezni
- Učne težave
Agregat
Agregat je lahko.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Agregat
Agresivnost
Kitajskem Agresivnost je širši psihološki pojem, ki opredeljuje komponento posameznikove osebnosti.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Agresivnost
Alkoholizem
Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Alkoholizem
Alois Alzheimer
Aloysius "Alois" Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, * 14. junij 1864, Marktbreit, Kraljevina Bavarska, † 19. december 1915, Breslau, Prusija.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Alois Alzheimer
Anamneza
Anamneza (grško: spominjanje) pomeni podatke o bolniku, ki jih zdravnik pridobi s postavljanjem specifičnih vprašanj bolniku ali osebam, ki bolnika poznajo.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Anamneza
Astrocit
Astrociti (grško astron - zvezda + kytos - celica) so ena od vrst celic nevroglije, ki so zvezdaste oblike.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Astrocit
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Beljakovina
Bralni okvir
Bralni okvir (angl. reading frame) pomeni v biologiji eno od treh možnosti pri branju nukleotidnega zaporedja v DNK ali RNK v obliki neprekrivajočih se kodonov; bralni okvir je odvisen od tega, pri kateri bazi se branje začne.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Bralni okvir
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Celična membrana
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Celično dihanje
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Celica
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Citokin
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Citoplazma
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Citoskelet
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Citosol
Demenca
Demenca (tudi dementnost; iz latinščine dementia; blaznost, norost) je degenerativna bolezen, ki se po pojavljanju glede na starost, deli na dva dela.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Demenca
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Epilepsija
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Gen
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Genetika
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Genotip
Hipokampus
Levi hipokampus viden z lateralne strani Hipokampus je pomembna možganska struktura, vidna kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu stranskega ventrikla, in je del limbičnega lobusa.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Hipokampus
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Histologija
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Homeostaza
Ireverzibilna sprememba
Ìreverzibilna, nèpovračljíva, nèobrnljiva, ali nèpovrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega prehod v prvotnega ni več mogoč.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Ireverzibilna sprememba
Kemična sinapsa
receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Kemična sinapsa
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Možgani
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Možganska kap
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Mutacija
Nevrodegenerativna bolezen
Nevrodegenerativna bolezen je bolezen živčevja (osrednjega ali obkrajnega), ki povzroči degeneracijo in/ali odmiranje živčnih celic; sama bolezen lahko traja več časa, predno se pojavijo simptomi.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Nevrodegenerativna bolezen
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Nevroglija
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Nevrologija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Nevron
Orientacija
Orientacist zapušča kontrolno točko ter se orientira (navigira) s pomočjo karte Mednarodni orientacijski simbol Orientacija je družina športov, ki zahtevajo uporabo karte in kompasa za navigacijo po različnih terenih.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Orientacija
Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen (tudi idiopatska parkinsonova bolezen, primarni parkinsonizem, akinetično rigidni sindrom) je kronična napredujoča nevrodegenerativna bolezen neznanega izvora, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen
Primarna hipertenzija
Primarna (tudi esencialna) hipertenzija je hipertenzija z neznano etiologijo, ki nima organskega vzroka in pri kateri je krvni tlak stalno zvišan.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Primarna hipertenzija
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Radikal (kemija)
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Ribonukleinska kislina
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Simptom
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Sladkorna bolezen
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Spomin
Staranje
Staranje (s tujko senescenca, iz latinske besede senex - »starec« oz. »starost«) je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Staranje
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Tesnoba
Tubulin
Tubulin je poglavitna beljakovina v mikrotubulih; spada v družino globularnih beljakovin.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Tubulin
Veliki možgani
Veliki možgani ali cerebrum so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Veliki možgani
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Vnetje
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Poglej Alzheimerjeva bolezen in Vonj
Glej tudi
Demenca
S staranjem povezane bolezni
Učne težave
Prav tako znan kot Alzheimerjeva demenca.