Kazalo
39 odnosi: Agresivnost, Antidepresiv, Dopamin, Duševna motnja, Farmakologija, Gen, Hipokampus, Id (album), Interakcija, Γ-aminomaslena kislina, Konflikt, Kortikoliberin, Kvetiapin, Likvor, Limbični sistem, Motivacija, Noradrenalin, Osrednje živčevje, Paradigma, Peptid, Pozitronska emisijska tomografija, Prefrontalna skorja, Prevalenca, Psihiatrija, Psihoaktivna droga, Psihologija, Psihoterapija, Samomor, Selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina, Serotonin, Simpatično živčevje, Simptom, Sindrom, Slikanje z magnetno resonanco, Strah, Tesnoba, Travma, Velika depresivna motnja, Veliki možgani.
Agresivnost
Kitajskem Agresivnost je širši psihološki pojem, ki opredeljuje komponento posameznikove osebnosti.
Poglej Tesnoba in Agresivnost
Antidepresiv
Antidepresívi, tudi timoleptiki, so skupina zdravil, ki izboljšujejo razpoloženje depresivnih bolnikov; posamezne učinkovine se uporabljajo tudi za lajšanje tesnobnosti, paničnih motenj, obsesivno-kompulzivnih motenj, fobij, motenj hranjenja (npr. anoreksija in bulimija), motenj spanja in drugih motenj.
Poglej Tesnoba in Antidepresiv
Dopamin
Dopamin je živčni prenašalec.
Poglej Tesnoba in Dopamin
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Tesnoba in Duševna motnja
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Poglej Tesnoba in Farmakologija
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Tesnoba in Gen
Hipokampus
Levi hipokampus viden z lateralne strani Hipokampus je pomembna možganska struktura, vidna kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu stranskega ventrikla, in je del limbičnega lobusa.
Poglej Tesnoba in Hipokampus
Id (album)
Id (stilizirano kot ID) je debitantski album slovenske rock skupine Siddharta, izdan leta 1999.
Poglej Tesnoba in Id (album)
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Tesnoba in Interakcija
Γ-aminomaslena kislina
γ-aminobutanojska kislina oz.
Poglej Tesnoba in Γ-aminomaslena kislina
Konflikt
Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.
Poglej Tesnoba in Konflikt
Kortikoliberin
Kortikoliberin ali sproščevalni hormon kortikotropina (znan tudi pod angleško kratico CRH; corticotropin-releasing hormone) je hormon, ki pospešuje izločanje kortikotropina v adenohipofizi in deluje tudi kot nevromodulator v možganih (igra torej vlogo pri modulaciji prenosa signalov).
Poglej Tesnoba in Kortikoliberin
Kvetiapin
Kvetiapin, ki ga trži AstraZeneca pod imenom Seroquel in Orion Pharma kot Ketipinor, v Sloveniji ga trži Krka pod imenom Kventiax in Lek pod imenom Kvelux, je atipični antipsihotik, ki pri nekaterih vrstah duševnih bolezni izboljša simptome, kot so halucinacije (npr. nepojasnjeni glasovi), nenavadne in zastrašujoče misli, spremembe v vedenju, občutek osamljenosti in zmedenosti.
Poglej Tesnoba in Kvetiapin
Likvor
Likvor v štirih epruvetah Možgansko-hrbtenjačna tekočina, cerebrospinalna tekočina ali likvor (CSF) (latinsko liquor cerebrospinalis) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v horoidnem pletežu štirih možganskih prekatov (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat).
Poglej Tesnoba in Likvor
Limbični sistem
Limbični sistem je označen rdeče Limbični sistem je del velikih možganov.
Poglej Tesnoba in Limbični sistem
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Tesnoba in Motivacija
Noradrenalin
Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.
Poglej Tesnoba in Noradrenalin
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Tesnoba in Osrednje živčevje
Paradigma
Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem, epistemološkem ali drugem raziskovanju.
Poglej Tesnoba in Paradigma
Peptid
'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.
Poglej Tesnoba in Peptid
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Tesnoba in Pozitronska emisijska tomografija
Prefrontalna skorja
Prefrontalna skorja ali prefrontalni korteks je regija možganov pri sesalcih.
Poglej Tesnoba in Prefrontalna skorja
Prevalenca
Prevalenca ali razširjenost je število vseh bolnikov (starih in novih) z določeno boleznijo v kaki populaciji v času opazovanja (npr. na določen dan).
Poglej Tesnoba in Prevalenca
Psihiatrija
Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj.
Poglej Tesnoba in Psihiatrija
Psihoaktivna droga
Različne psihoaktivne droge Psihoaktivne droge ali psihoaktivne substance (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje.
Poglej Tesnoba in Psihoaktivna droga
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Tesnoba in Psihologija
Psihoterapija
Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.
Poglej Tesnoba in Psihoterapija
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Tesnoba in Samomor
Selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina
Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI, angl. selective serotonin reuptake inhibitors) so skupina antidepresivov, ki specifično zavirajo transport sproščenega serotonina nazaj v živčne končiče v osrednjem živčevju.
Poglej Tesnoba in Selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina
Serotonin
Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.
Poglej Tesnoba in Serotonin
Simpatično živčevje
Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.
Poglej Tesnoba in Simpatično živčevje
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Tesnoba in Simptom
Sindrom
Sindróm (grško σύνδρομον – sočasnost iz συν~, syn~: skupaj, z/s in δρόμος, drómos: pot, tek; torej kar poteka skupaj) pomeni v medicini skupek patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni.
Poglej Tesnoba in Sindrom
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Tesnoba in Slikanje z magnetno resonanco
Strah
''Krik'', Edvard Munch, 1893. ''Strah'', slikarstvo Maria Jakunčikova, (1893-1895). Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strahMusek, J. (2005).
Poglej Tesnoba in Strah
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Tesnoba in Tesnoba
Travma
Trávma je lahko.
Poglej Tesnoba in Travma
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Tesnoba in Velika depresivna motnja
Veliki možgani
Veliki možgani ali cerebrum so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka.
Poglej Tesnoba in Veliki možgani
Prav tako znan kot Anksiozna motnja, Anksioznost, Bojazen, Tesnobnost.