Kazalo
48 odnosi: Aklimatizacija, Aminokislina, Amonijak, Žleza, Žrelo, Baker, Bakterije, Butanojska kislina, Cink, Džul, Domača mačka, Domači prašič, Glukoza, Hipotalamus, Hlajenje, Holesterol, Izhlapevanje, Kalcij, Kalij, Kemijski element, Koža, Krom, Krvna plazma, Maščobna kislina, Magnezij, Mineral, Mlečna kislina, Mravljinčna kislina, Natrij, Nikelj, Plazilci, Prvaki, Psi, Ptiči, Ribe, Savna, Sečna kislina, Sesalci, Svinec, Telo, Temperatura, Termoregulacija, Toničnost, Transpiracija, Vitamin C, Voda, Vročina, Znojenje.
- Fiziologija živali
- Izločanje
- Refleksi
- Telesne tekočine
Aklimatizacija
Aklimatizacija je fiziološki proces postopnega prilagajanja organizma spremenjenim razmeram v okolju.
Poglej Znojenje in Aklimatizacija
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Znojenje in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Znojenje in Amonijak
Žleza
Žleza (latinsko glandula) je organ, ki je specializiran za proizvajanje in izločanje določene substance.
Poglej Znojenje in Žleza
Žrelo
Žrelo (latinsko pharynx) je vezivno-mišična cev, ki je križišče med prebavili in dihali.
Poglej Znojenje in Žrelo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Znojenje in Baker
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Znojenje in Bakterije
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Znojenje in Butanojska kislina
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Znojenje in Cink
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Znojenje in Džul
Domača mačka
Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.
Poglej Znojenje in Domača mačka
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Znojenje in Domači prašič
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Znojenje in Glukoza
Hipotalamus
Rentgenski posnetek možganov z označenim hipotalamusom Hipotalamus je majhno področje na bazi možganov, nad križiščem vidnih živcev (chiasma opticum) in hipofizo; s številnimi živčnimi potmi je povezan z višjimi centri.
Poglej Znojenje in Hipotalamus
Hlajenje
Hlajénje je odvajanje toplote.
Poglej Znojenje in Hlajenje
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Znojenje in Holesterol
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Znojenje in Izhlapevanje
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Znojenje in Kalcij
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Znojenje in Kalij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Znojenje in Kemijski element
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Znojenje in Koža
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Znojenje in Krom
Krvna plazma
Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice.
Poglej Znojenje in Krvna plazma
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Znojenje in Maščobna kislina
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Znojenje in Magnezij
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Znojenje in Mineral
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Znojenje in Mlečna kislina
Mravljinčna kislina
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.
Poglej Znojenje in Mravljinčna kislina
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Znojenje in Natrij
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Znojenje in Nikelj
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Znojenje in Plazilci
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Znojenje in Prvaki
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Znojenje in Psi
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Znojenje in Ptiči
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Znojenje in Ribe
Savna
Notranjost sodobne savne. Savna (iz finskega izraza) je majhna soba oziroma majhna hiša, zasnovana kot prostor z visokimi temperaturami.
Poglej Znojenje in Savna
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Znojenje in Sečna kislina
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Znojenje in Sesalci
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Znojenje in Svinec
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Znojenje in Telo
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Znojenje in Temperatura
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Znojenje in Termoregulacija
Toničnost
celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.
Poglej Znojenje in Toničnost
Transpiracija
Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastlin, zlasti iz listov, pa tudi iz stebla, cvetov in plodov.
Poglej Znojenje in Transpiracija
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.
Poglej Znojenje in Vitamin C
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Znojenje in Voda
Vročina
Vročína je stanje povišane telesne temperature.
Poglej Znojenje in Vročina
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Znojenje in Znojenje
Glej tudi
Fiziologija živali
Izločanje
Refleksi
Telesne tekočine
Prav tako znan kot Potenje, Znoj, .