Hitreje kot brskalnik!
79 odnosi: Acetilsalicilna kislina, Amantadin, Analgetik, Antibiotik, Antigen, Antipiretik, Astma, Astrologija, Azija, Španska gripa, Bakterije, Beljakovina, Biološka uporabnost, Bolezen, Bronhitis, Celično jedro, Celica, Cepivo, Cepljenje (medicina), Dednina, Dihala, Domači prašič, Epidemija, Glavobol, Grlo, Hongkong, Imunost, Imunski sistem, Ionski kanalček, Kašelj, Kapsida, Kihanje, Kronična obstruktivna pljučna bolezen, Nevraminidaza, New Jersey, Nos, Odločanje, Odpornost proti zdravilu, Okončina, Okužba, Oseltamivir, Osrednje živčevje, Pandemija, Paracetamol, Pljučnica, Polobla, Prehlad, Prevalenca, Protitelo, Protivirusno zdravilo, ..., Prva svetovna vojna, Ptiči, Ptičja gripa, Respiratorni sincicijski virus, Ribonukleinska kislina, Rimantadin, Rod (biologija), Sesalci, Sev, Sladkorna bolezen, Smrtnost, Srčno popuščanje, Srčno-žilna bolezen, Stranski učinek, Svetovna zdravstvena organizacija, Virusi, Virusna ovojnica, Vnetje sinusov, Vročina, Zaviralec nevraminidaze, Zima, 1918, 1919, 1957, 1968, 1976, 1977, 1997, 20. stoletje. Razširi indeks (29 več) »
Acetilsalicilna kislina
Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín, je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje).
Novo!!: Gripa in Acetilsalicilna kislina · Poglej več »
Amantadin
Amantadín je protivirusno zdravilo, ki se uporablja za preprečevanje in zdravljenje gripe, ki jo povzročajo virusi iz rodu Influenzavirus A, ter zdravljenje Parkinsonove bolezni.
Novo!!: Gripa in Amantadin · Poglej več »
Analgetik
Analgetiki so protibolečinska zdravila in imajo po ATC-klasifikaciji oznako N02.
Novo!!: Gripa in Analgetik · Poglej več »
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Novo!!: Gripa in Antibiotik · Poglej več »
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Novo!!: Gripa in Antigen · Poglej več »
Antipiretik
Antipirétik ali protivročinsko zdravilo je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature (vročine).
Novo!!: Gripa in Antipiretik · Poglej več »
Astma
Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Novo!!: Gripa in Astma · Poglej več »
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Novo!!: Gripa in Astrologija · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Gripa in Azija · Poglej več »
Španska gripa
Pandemija španske gripe, poznane tudi kot La Grippe Espagnole ali La Pesadilla je bila nenavadno huda in smrtonosna oblika aviarne influence, virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu.
Novo!!: Gripa in Španska gripa · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Gripa in Bakterije · Poglej več »
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Novo!!: Gripa in Beljakovina · Poglej več »
Biološka uporabnost
Biološka uporabnost ali biološka razpoložljivost (tudi biorazpoložljivost) je farmakološko merilo deleža neke snovi, ki je v nespremenjeni obliki razpoložljiv v sistemskem krvnem obtoku.
Novo!!: Gripa in Biološka uporabnost · Poglej več »
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Novo!!: Gripa in Bolezen · Poglej več »
Bronhitis
Bronhitis je bolezen dihal, ki prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva.
Novo!!: Gripa in Bronhitis · Poglej več »
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Novo!!: Gripa in Celično jedro · Poglej več »
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Novo!!: Gripa in Celica · Poglej več »
Cepivo
Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.
Novo!!: Gripa in Cepivo · Poglej več »
Cepljenje (medicina)
otroški paralizi v Mariboru leta 1957 Cepljenje ali vakcinacija pomeni v medicini aplikacijo živih oslabljenih ali mrtvih organizmov ali njihovih toksoidov za preprečevanje nalezljivih bolezni pri sprejemljivih osebah.
Novo!!: Gripa in Cepljenje (medicina) · Poglej več »
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Novo!!: Gripa in Dednina · Poglej več »
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Novo!!: Gripa in Dihala · Poglej več »
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Novo!!: Gripa in Domači prašič · Poglej več »
Epidemija
Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.
Novo!!: Gripa in Epidemija · Poglej več »
Glavobol
Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.
Novo!!: Gripa in Glavobol · Poglej več »
Grlo
Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.
Novo!!: Gripa in Grlo · Poglej več »
Hongkong
Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.
Novo!!: Gripa in Hongkong · Poglej več »
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Novo!!: Gripa in Imunost · Poglej več »
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Novo!!: Gripa in Imunski sistem · Poglej več »
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Novo!!: Gripa in Ionski kanalček · Poglej več »
Kašelj
Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query.
Novo!!: Gripa in Kašelj · Poglej več »
Kapsida
Ikozaedrična kapsida adenovirusa Trirazsežni model vijačne kapside Kapsída je beljakovinski plašč virusov, ki obdaja virusni genom in je sestavljen iz kapsomer, urejenih v poliedre ali vijačnico.
Novo!!: Gripa in Kapsida · Poglej več »
Kihanje
S kihanjem se slina prenaša tudi več metrov daleč Kihanje je nehoteno, refleksno dejanje, s katerim odstranimo dražljaj iz nosnih prehodov.
Novo!!: Gripa in Kihanje · Poglej več »
Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), med drugim znana tudi kot kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOBP) in kronična obstruktivna bolezen dihalnih poti (KOBDP), je obstruktivno obolenje pljuč, za katero je značilen kronično slab pretok zraka.
Novo!!: Gripa in Kronična obstruktivna pljučna bolezen · Poglej več »
Nevraminidaza
Nevraminidaza. Nevraminska kislina. Nevraminidáza (tudi sialidáza) je encim, ki hidrolitično odcepi N-acetilnevraminsko kislino iz oligosaharidov v glikoproteinih, glikolipidih in proteoglikanih.
Novo!!: Gripa in Nevraminidaza · Poglej več »
New Jersey
New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.
Novo!!: Gripa in New Jersey · Poglej več »
Nos
Nos je organ, s katerim dihamo, ovohavamo.
Novo!!: Gripa in Nos · Poglej več »
Odločanje
Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.
Novo!!: Gripa in Odločanje · Poglej več »
Odpornost proti zdravilu
Odpornost (rezistenca) proti zdravilu pomeni zmanjšano odzivnost določenega mikroorganizma na protimikrobno zdravilo ali celic oziroma tkiv na antineoplastično zdravilo.
Novo!!: Gripa in Odpornost proti zdravilu · Poglej več »
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Novo!!: Gripa in Okončina · Poglej več »
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Novo!!: Gripa in Okužba · Poglej več »
Oseltamivir
Oseltamivír (zaščiteno ime Tamiflu) je učinkovina iz skupine zaviralcev nevraminidaze, ki se uporablja za zdravljenje in preprečevanje influence A in B. Je strukturni analog N-acetilnevraminske kisline.
Novo!!: Gripa in Oseltamivir · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: Gripa in Osrednje živčevje · Poglej več »
Pandemija
Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr.
Novo!!: Gripa in Pandemija · Poglej več »
Paracetamol
Paracetamol (tudi acetaminofen) je učinkovina, ki deluje antipiretično in analgetično.
Novo!!: Gripa in Paracetamol · Poglej več »
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Novo!!: Gripa in Pljučnica · Poglej več »
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Gripa in Polobla · Poglej več »
Prehlad
Prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal, ki se v prvi vrsti loteva nosu.
Novo!!: Gripa in Prehlad · Poglej več »
Prevalenca
Prevalenca ali razširjenost je število vseh bolnikov (starih in novih) z določeno boleznijo v kaki populaciji v času opazovanja (npr. na določen dan).
Novo!!: Gripa in Prevalenca · Poglej več »
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Novo!!: Gripa in Protitelo · Poglej več »
Protivirusno zdravilo
Protivirusna zdravila so skupina zdravil za zdravljenje virusnih okužb.
Novo!!: Gripa in Protivirusno zdravilo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Gripa in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Novo!!: Gripa in Ptiči · Poglej več »
Ptičja gripa
Ptičja gripa (aviarna influenca) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, nekatere vrste virusa pa se lahko prenesejo tudi na druge živali in človeka.
Novo!!: Gripa in Ptičja gripa · Poglej več »
Respiratorni sincicijski virus
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je pnevmovirus, ki je pomemben povzročitelj okužb dihal pri otrocih.
Novo!!: Gripa in Respiratorni sincicijski virus · Poglej več »
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Novo!!: Gripa in Ribonukleinska kislina · Poglej več »
Rimantadin
Rimantadín je protivirusno zdravilo, ki se uporablja za preprečevanje influence A.
Novo!!: Gripa in Rimantadin · Poglej več »
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Novo!!: Gripa in Rod (biologija) · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Gripa in Sesalci · Poglej več »
Sev
Sév, tudi sòj, je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki so genetsko zelo sorodni in imajo skupne specifične značilnosti.
Novo!!: Gripa in Sev · Poglej več »
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Novo!!: Gripa in Sladkorna bolezen · Poglej več »
Smrtnost
Smŕtnost ali letálnost je število umrlih za določeno boleznijo, navadno preračunano na 100 bolnikov.
Novo!!: Gripa in Smrtnost · Poglej več »
Srčno popuščanje
Sŕčno popúščanje je bolezen srca, ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem.
Novo!!: Gripa in Srčno popuščanje · Poglej več »
Srčno-žilna bolezen
Srčno-žilne bolezni ali bolezni srca in žilja (kardiovaskularne bolezni) so bolezni, ki prizadenejo srce in/ali krvne žile.
Novo!!: Gripa in Srčno-žilna bolezen · Poglej več »
Stranski učinek
Stranski učinek je farmakološki učinek, ki ga zdravilo izkazuje poleg svojega glavnega učinka.
Novo!!: Gripa in Stranski učinek · Poglej več »
Svetovna zdravstvena organizacija
Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO,, WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.
Novo!!: Gripa in Svetovna zdravstvena organizacija · Poglej več »
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Novo!!: Gripa in Virusi · Poglej več »
Virusna ovojnica
Prikaz virusne ovojnice enega od virusov iz rodu alfavirusov (premer 68 nm) Vírusna ovójnica ali vírusni plášč je pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice.
Novo!!: Gripa in Virusna ovojnica · Poglej več »
Vnetje sinusov
Rentgenski posnetek, na katerem se vidi vnetje Vnetje sinusov oz.
Novo!!: Gripa in Vnetje sinusov · Poglej več »
Vročina
Vročína je stanje povišane telesne temperature.
Novo!!: Gripa in Vročina · Poglej več »
Zaviralec nevraminidaze
Zaviralci nevraminidaze so protivirusne učinkovine, ki zavirajo encim nevraminidazo (imenovan tudi sialidaza), ki hidrolitično odcepi N-acetilnevraminsko kislino iz oligosaharidov v glikoproteinih, glikolipidih in peptidoglikanu, zaradi česar virus ne more zapustiti okužene celice in se širiti.
Novo!!: Gripa in Zaviralec nevraminidaze · Poglej več »
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Novo!!: Gripa in Zima · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Gripa in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Gripa in 1919 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Gripa in 1957 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Gripa in 1968 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Gripa in 1976 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Gripa in 1977 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Gripa in 1997 · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Gripa in 20. stoletje · Poglej več »
