Kazalo
53 odnosi: Antika, Anton Melik, Arheologija, Avstro-Ogrska, Charles Lyell, Denudacija, Druga svetovna vojna, Ekologija, Eksogene sile, Erozija, Evropa, Fizična geografija, Fizika, Geodezija, Geofizika, Grki, Inštitut za raziskovanje krasa, James Hutton, Jean-Baptiste de Lamarck, Kemija, Kopno, Kras, Krasoslovje, Kvartar, Ledena doba, Ledenik, Ljubljana, Mars, Matematika, Morje, Obala, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ognjenik, Orogeneza, Pedologija, Podnebje, Puščava, Reka, Reliefne oblike, Renesansa, Slovenci, Srednji vek, Statistika, Sveto pismo, Tektonika plošč, Topografija, Visokogorje, William Morris Davis, Zemeljski plaz, Zemeljsko površje, ... Razširi indeks (3 več) »
- Fizična geografija
- Geološki procesi
- Geologija
- Gravitacija
- Planetologija
- Seizmologija
- Topografija
- Vede o Zemlji
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Geomorfologija in Antika
Anton Melik
Anton Melik, slovenski geograf, * 1. januar 1890, Črna vas, Slovenija, † 8. junij 1966, Ljubljana.
Poglej Geomorfologija in Anton Melik
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Geomorfologija in Arheologija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Geomorfologija in Avstro-Ogrska
Charles Lyell
Sir Charles Lyell, prvi baronet, Kt, FRS, britanski pravnik in geolog, * 14. november 1797, Kinnordy, Forfarshire, Škotska, † 22. februar 1875, London, Anglija.
Poglej Geomorfologija in Charles Lyell
Denudacija
Denudacija je preoblikovalni proces, ki preko ploskovnega odnašanja prepereline znižuje nagnjeno površje.
Poglej Geomorfologija in Denudacija
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Geomorfologija in Druga svetovna vojna
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Geomorfologija in Ekologija
Eksogene sile
Eksogéne síle in preoblikovalni procesi nastale reliefne vzpetine znižujejo.
Poglej Geomorfologija in Eksogene sile
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Geomorfologija in Erozija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geomorfologija in Evropa
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Poglej Geomorfologija in Fizična geografija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Geomorfologija in Fizika
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Geomorfologija in Geodezija
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Geomorfologija in Geofizika
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Geomorfologija in Grki
Inštitut za raziskovanje krasa
Sedež Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) je znanstvena ustanova za celostno (multidisciplinarno) preučevanje krasa.
Poglej Geomorfologija in Inštitut za raziskovanje krasa
James Hutton
James Hutton, škotski kemik, geolog in meteorolog, * 3. junij 1726, Edinburgh, Škotska, † 26. marec 1797, Edinburgh.
Poglej Geomorfologija in James Hutton
Jean-Baptiste de Lamarck
Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.
Poglej Geomorfologija in Jean-Baptiste de Lamarck
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Geomorfologija in Kemija
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Geomorfologija in Kopno
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Geomorfologija in Kras
Krasoslovje
Valvasor (1689) Škocjanskih jamah Postojnska jama Krasoslôvje ali krasologíja je znanstvena veda, ki se ukvarja s krasom.
Poglej Geomorfologija in Krasoslovje
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geomorfologija in Kvartar
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Geomorfologija in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Geomorfologija in Ledenik
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Geomorfologija in Ljubljana
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Geomorfologija in Mars
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Geomorfologija in Matematika
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Geomorfologija in Morje
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Geomorfologija in Obala
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za geografijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je največje geografsko pedagoško izobraževalno telo v Sloveniji.
Poglej Geomorfologija in Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geomorfologija in Ognjenik
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Geomorfologija in Orogeneza
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Poglej Geomorfologija in Pedologija
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Geomorfologija in Podnebje
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Geomorfologija in Puščava
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Geomorfologija in Reka
Reliefne oblike
Reliéfne oblíke so posamezne vzpetine, kotline in ravnine na zemeljskem površju.
Poglej Geomorfologija in Reliefne oblike
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Geomorfologija in Renesansa
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Geomorfologija in Slovenci
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Geomorfologija in Srednji vek
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Geomorfologija in Statistika
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Geomorfologija in Sveto pismo
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Geomorfologija in Tektonika plošč
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Geomorfologija in Topografija
Visokogorje
Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.
Poglej Geomorfologija in Visokogorje
William Morris Davis
William Morris Davis, ameriški geograf, geolog in meteorolog, * 12. februar 1850, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 5. februar 1934, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Geomorfologija in William Morris Davis
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Geomorfologija in Zemeljski plaz
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Geomorfologija in Zemeljsko površje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Geomorfologija in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Geomorfologija in 19. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Geomorfologija in 20. stoletje