Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Kambrij

Index Kambrij

Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.

13 odnosi: Alge, Fosil, Geologija, Leto, Milijon, Nevretenčarji, Ordovicij, Paleozoik, Perioda, Proterozoik, Strunarji, Trilobiti, Wales.

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, stebli, list; steljka je organizem alg.

Novo!!: Kambrij in Alge · Poglej več »

Fosil

Fosil ribe v kamnu Fosili so ostanki odmrlega organizma okamnelih rastlin in živali, ki so se ohranile v zemljini skorji, sedimentu ali kamenini iz starejših geoloških obdobij.

Novo!!: Kambrij in Fosil · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Kambrij in Geologija · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Kambrij in Leto · Poglej več »

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Novo!!: Kambrij in Milijon · Poglej več »

Nevretenčarji

Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.

Novo!!: Kambrij in Nevretenčarji · Poglej več »

Ordovicij

Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.

Novo!!: Kambrij in Ordovicij · Poglej več »

Paleozoik

Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.

Novo!!: Kambrij in Paleozoik · Poglej več »

Perioda

Perioda je lahko.

Novo!!: Kambrij in Perioda · Poglej več »

Proterozoik

Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.

Novo!!: Kambrij in Proterozoik · Poglej več »

Strunarji

Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.

Novo!!: Kambrij in Strunarji · Poglej več »

Trilobiti

Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.

Novo!!: Kambrij in Trilobiti · Poglej več »

Wales

Wales (starinsko Valizija, valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz 'Kneževina Wales', valižansko 'Tywysogaeth Cymru', pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−1542. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Kambrij in Wales · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »