Atanagild in Sigibert I.

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Atanagild in Sigibert I.

Atanagild vs. Sigibert I.

Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo. Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.

Avstrazija

Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.

Atanagild in Avstrazija · Avstrazija in Sigibert I. · Poglej več »

Brunhilda Avstrazijska

Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.

Atanagild in Brunhilda Avstrazijska · Brunhilda Avstrazijska in Sigibert I. · Poglej več »

Hilperik I.

Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.

Atanagild in Hilperik I. · Hilperik I. in Sigibert I. · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Atanagild in Merovingi · Merovingi in Sigibert I. · Poglej več »

Nevstrija

Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.

Atanagild in Nevstrija · Nevstrija in Sigibert I. · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Atanagild in Vizigotsko kraljestvo · Sigibert I. in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »