Kazalo
36 odnosi: Absolutizem, Arhitektura, Aristokracija, Armenija, Demokracija, Gaj Julij Cezar, Galba, Galci, Julijsko-klavdijska rodbina, Kaligula, Klavdij I., Leto štirih cesarjev, Liberalizem, Lucij Anej Seneka, Partsko cesarstvo, Požar, Požar v Rimu leta 64, Pretorijanski prefekt, Rim, Rimska Britanija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Seznam rimskih cesarjev, Sirija, Tarakonska Hispanija, Vologas II., 13. oktober, 15. december, 37, 49, 54, 59, 62, 66, 68, 9. junij.
- Julijsko-klavdijska dinastija
- Ljudje v Letu štirih cesarjev
- Rimski cesarji v 1. stoletju
- Rojeni leta 37
- Umrli leta 68
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Neron in Absolutizem
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Neron in Arhitektura
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Neron in Aristokracija
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Neron in Armenija
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Neron in Demokracija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Neron in Gaj Julij Cezar
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Neron in Galba
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Neron in Galci
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Neron in Julijsko-klavdijska rodbina
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Neron in Kaligula
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Neron in Klavdij I.
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Neron in Leto štirih cesarjev
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Neron in Liberalizem
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Neron in Lucij Anej Seneka
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Neron in Partsko cesarstvo
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Neron in Požar
Požar v Rimu leta 64
Veliki požar v Rimu je bil mestni požar, ki se je zgodil julija leta 64.
Poglej Neron in Požar v Rimu leta 64
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Neron in Pretorijanski prefekt
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Neron in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Neron in Rimska Britanija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Neron in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Neron in Rimsko cesarstvo
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Neron in Seznam rimskih cesarjev
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Neron in Sirija
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Neron in Tarakonska Hispanija
Vologas II.
Vologas II.
Poglej Neron in Vologas II.
13. oktober
13.
Poglej Neron in 13. oktober
15. december
15.
Poglej Neron in 15. december
37
37 (XXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Neron in 37
49
49 (XLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Neron in 49
54
54 (LIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Neron in 54
59
59 (LIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Neron in 59
62
62 (LXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Neron in 62
66
66 (LXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Neron in 66
68
68 (LXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Neron in 68
9. junij
9.
Poglej Neron in 9. junij
Glej tudi
Julijsko-klavdijska dinastija
Ljudje v Letu štirih cesarjev
Rimski cesarji v 1. stoletju
Rojeni leta 37
Umrli leta 68
Prav tako znan kot Nero.