Kazalo
12 odnosi: Apnenec, Arheologija, Kip, Krems ob Donavi, Levji človek iz Hohlenstein Stadel, Paleolitik, Prazgodovina, Spodnja Avstrija, Stratigrafija, Umetnost mlajšega paleolitika, Venera iz Dolníh Věstonic, Venera iz Hohle Felsa.
- Arheološke najdbe v Avstriji
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Willendorfska Venera in Apnenec
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Willendorfska Venera in Arheologija
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Willendorfska Venera in Kip
Krems ob Donavi
Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).
Poglej Willendorfska Venera in Krems ob Donavi
Levji človek iz Hohlenstein Stadel
Figurica z levjo glavo, prva se imenuje levji človek (nemško Löwenmensch), tudi levja ženska (nemško Löwenfrau), je slonokoščena skulptura, ki je najstarejša znana zoomorfna skulptura v svetu in najstarejši znan nesporen primer figuralne umetnosti.
Poglej Willendorfska Venera in Levji človek iz Hohlenstein Stadel
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Willendorfska Venera in Paleolitik
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Willendorfska Venera in Prazgodovina
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Willendorfska Venera in Spodnja Avstrija
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Willendorfska Venera in Stratigrafija
Umetnost mlajšega paleolitika
Umetnost mlajšega paleolitika je med najstarejšimi znanimi umetnostmi (včasih imenovana prazgodovinska umetnost).
Poglej Willendorfska Venera in Umetnost mlajšega paleolitika
Venera iz Dolníh Věstonic
Venera iz Dolníh Věstonic (češko: Věstonická Venuše) je prazgodovinski glineni kipec Venere, golega ženskega lika, iz 29.000-25.000 pred našim štetjem (obdobje Gravettian, Zgornji paleolitik), ki so ga našli na paleolitskem najdišču Dolní Věstonice v moravski kotlini južno od Brna.
Poglej Willendorfska Venera in Venera iz Dolníh Věstonic
Venera iz Hohle Felsa
Venera iz Hohle Felsa (znana tudi kot Venera iz Schelklingena; v nemščini različno Venus vom Hohlen Fels, vom Hohle Fels; Venus von Schelklingen) je zgornjepaleolitska figurica Venere iz mamutove slonovine, ki je bila odkrita leta 2008 v Hohle Felsu, jami blizu Schelklingena v Nemčiji.
Poglej Willendorfska Venera in Venera iz Hohle Felsa