Kazalo
20 odnosi: Afrodita, Helenistično obdobje, Herkul, Izida, Kapitolski muzeji, Klavdij I., Kleopatra VII., Komod, Laokoontova skupina, Marmor, Metalec diska, Praksitel, Ptolemajsko kraljestvo, Rim, Rimsko kiparstvo, Sinkretizem, Strogi klasični slog, Tempelj Venere Genetrix, Ureus, Venera (mitologija).
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Eskvilinska Venera in Afrodita
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Eskvilinska Venera in Helenistično obdobje
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Eskvilinska Venera in Herkul
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Eskvilinska Venera in Izida
Kapitolski muzeji
Kapitolski muzeji (italijansko Musei Capitolini) je en sam muzej, ki vsebuje skupino umetniških in arheoloških muzejev na Piazza del Campidoglio, na vrhu Kapitolskega griča v Rimu, Italija.
Poglej Eskvilinska Venera in Kapitolski muzeji
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Eskvilinska Venera in Klavdij I.
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Poglej Eskvilinska Venera in Kleopatra VII.
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Eskvilinska Venera in Komod
Laokoontova skupina
Laokoontova skupina je ena redkih poznejših primerkov helenističnega kiparstva v skupini, ki predstavlja trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova v trenutku, ko se neuspešno bojujejo s Pozejdonovo morsko kačo.
Poglej Eskvilinska Venera in Laokoontova skupina
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Eskvilinska Venera in Marmor
Metalec diska
Mironov Metalec diska (grško Δισκοβόλος, Diskobólos) je grški kip, ki je bil izdelan proti koncu strogega klasičnega obdobja, okoli 460–450 pr.
Poglej Eskvilinska Venera in Metalec diska
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Eskvilinska Venera in Praksitel
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Eskvilinska Venera in Ptolemajsko kraljestvo
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Eskvilinska Venera in Rim
Rimsko kiparstvo
Proučevanje rimskega kiparstva je zapleteno v odnosu do grškega kiparstva.
Poglej Eskvilinska Venera in Rimsko kiparstvo
Sinkretizem
Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.
Poglej Eskvilinska Venera in Sinkretizem
Strogi klasični slog
Strogi slog ali zgodnji klasični slog je prevladoval v grškem kiparstvu v obdobju okoli 490 do 450 pr.
Poglej Eskvilinska Venera in Strogi klasični slog
Tempelj Venere Genetrix
Tempelj Venere Genetrix (latinsko: Templum Veneris Genetricis) je uničen tempelj na Cezarjevem forumu v Rimu, posvečen rimski boginji Veneri Genetrix, ustanovni boginji julijanskega rodbine.
Poglej Eskvilinska Venera in Tempelj Venere Genetrix
Ureus
Tutankamonova zlata posmrtna maska s kobro (boginja Vadžet) in egiptovskim jastrebom (boginja Nekbet), ki simbolizirata združitev Spodnjega in Gornjega Egipta Ureus (iz egipčanskega jʿr.t, iaret, prežeča kobra, preko grškega, ouraîos, na (svojem) repu)1.
Poglej Eskvilinska Venera in Ureus
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.