Kazalo
162 odnosi: Abrahamska religija, Afrodita Knidska, Agnosticizem, Ahajska zveza, Ai-Khanoum, Ajshil, Al-Biruni, Aleksander Veliki, Aleksandrijska knjižnica, Alkimija, Anarhija, Antična Šparta, Antioh I. Soter, Antiohija, Antipater, Apatija, Apijan, Apolonij, Arhimed, Arhimedov vijak, Arijan, Aristarh, Aristotel, Arkezilaj, Artemidin tempelj v Efezu, Askeza, Astrolab, Astrologija, Astronomija, Atene, Avtarkija, Balista, Barok, Batna črpalka, Bitka pri Akciju, Bitka pri Hajroneji, Bližnji vzhod, Chiaroscúro, Ciper, Dafnis in Hloa, Dekadenca, Despotizem, Diadohi, Didima, Diodor Sicilski, Diogen Laertski, Egipt, Ekbatana, Epigram, Epikur, ... Razširi indeks (112 več) »
Abrahamska religija
Ábrahamska relígija (tudi puščavski monoteizem) je religija, ki izhaja iz semitske tradicije Abrahama, velikega patriarha, opisanega v Svetem pismu.
Poglej Helenistično obdobje in Abrahamska religija
Afrodita Knidska
Afrodita Knidska je bila eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparja Praksitela iz Aten (4. stoletje pr. n. št.). Ta kip in njegove kopije se pogosto imenujejo Venus pudica (sramežljiva Venera), ker si z desno roko pokriva golo sramnico.
Poglej Helenistično obdobje in Afrodita Knidska
Agnosticizem
Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.
Poglej Helenistično obdobje in Agnosticizem
Ahajska zveza
Ahajska zveza je bila v 3. in 2. stoletju pr. n. št. politično-vojaška zveza grških mestnih državic (polisov) na severnem delu Peloponeškega polotoka.
Poglej Helenistično obdobje in Ahajska zveza
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Helenistično obdobje in Ai-Khanoum
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Ajshil
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Helenistično obdobje in Al-Biruni
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Helenistično obdobje in Aleksander Veliki
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Helenistično obdobje in Aleksandrijska knjižnica
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Helenistično obdobje in Alkimija
Anarhija
Anarhija dobesedno pomeni odsotnost hierarhije.
Poglej Helenistično obdobje in Anarhija
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Helenistično obdobje in Antična Šparta
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Antioh I. Soter
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Helenistično obdobje in Antiohija
Antipater
Antipater (grško, Antípatros) je bil makedonski general in državnik, ki je služil pod kraljema Filipom II. in Aleksandrom Velikim, * 397 pr. n. št., † 319 pr. n. št. Leta 320 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Antipater
Apatija
Ivan Grohar: ''Dekle iz Sorice'', olje na papirju, 1893 Apatija je najpogosteje definirano stanje kjer vlada pomanjkanje občutka in čustev.
Poglej Helenistično obdobje in Apatija
Apijan
Apijan iz Aleksandrije (antično grško: Ἀππιανός Ἀλεξανδρεύς, latinsko: Appianus Alexandrinus), rimski zgodovinar grškega porekla, ki je ustvarjal med vladanjem rimskih cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija, * okoli 95, † okoli 165.
Poglej Helenistično obdobje in Apijan
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Helenistično obdobje in Apolonij
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Helenistično obdobje in Arhimed
Arhimedov vijak
Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme.
Poglej Helenistično obdobje in Arhimedov vijak
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Helenistično obdobje in Arijan
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Helenistično obdobje in Aristarh
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Helenistično obdobje in Aristotel
Arkezilaj
Arkezilaj (Arkesílaos), starogrški filozof, * okoli 316 pr. n. št., Pitana, Eolija, † okoli 241 pr. n. št., Atene.
Poglej Helenistično obdobje in Arkezilaj
Artemidin tempelj v Efezu
Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.
Poglej Helenistično obdobje in Artemidin tempelj v Efezu
Askeza
Janez Krstnik pridiga pokoro Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost.
Poglej Helenistično obdobje in Askeza
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Helenistično obdobje in Astrolab
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Poglej Helenistično obdobje in Astrologija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Helenistično obdobje in Astronomija
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Helenistično obdobje in Atene
Avtarkija
Avtarkija je popolna samooskrba v državi.
Poglej Helenistično obdobje in Avtarkija
Balista
Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.
Poglej Helenistično obdobje in Balista
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Helenistično obdobje in Barok
Batna črpalka
Primer batne črpalke Batna črpalka spada med najstarejše delovne stroje, saj je znana že več kot 2000 let.
Poglej Helenistično obdobje in Batna črpalka
Bitka pri Akciju
Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.
Poglej Helenistično obdobje in Bitka pri Akciju
Bitka pri Hajroneji
Bitka pri Hajroneji je bila bitka, ki je potekala 2. avgusta 338 pr. n. št. pri Hajroneji med Makedonci (Filip II. Makedonski) in grško koalicijo (Atene, Tebe, Beocija).
Poglej Helenistično obdobje in Bitka pri Hajroneji
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Helenistično obdobje in Bližnji vzhod
Chiaroscúro
Caravaggio, ''Sveti Janez Krstnik'', 1604, olje na platnu, 172,5 x 104,5 cm, Muzej umetnosti Nelson-Atkins, Kansas City, Missouri Chiaroscúro (Chiaro-scuro, svetlo-temno, claire-obscure) je italijanski izraz za posebno zgodovinsko razvit način uporabe likovnega elementa »svetlo-temno«, s katerim označujemo v slikarstvu igro in uravnoteženost kontrastov med svetlobo in senco; tehnika prikazovanja v likovni umetnosti, ko svetloba postopno prehaja v senco v želji da se ustvari iluzija tridimenzionalnih predmetov v prostoru.
Poglej Helenistično obdobje in Chiaroscúro
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Helenistično obdobje in Ciper
Dafnis in Hloa
Dafnis in Hloa (v izvirniku Daphnis et Chloé) je balet francoskega skladatelja Mauricea Ravela.
Poglej Helenistično obdobje in Dafnis in Hloa
Dekadenca
'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847 Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej.
Poglej Helenistično obdobje in Dekadenca
Despotizem
Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.
Poglej Helenistično obdobje in Despotizem
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Diadohi
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Helenistično obdobje in Didima
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Diodor Sicilski
Diogen Laertski
Diogen Laertski (Diogenēs Laertios, Diogenes Laërtius, tudi Diogen Laercij) je bil biograf starogrških filozofov.
Poglej Helenistično obdobje in Diogen Laertski
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Helenistično obdobje in Egipt
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Poglej Helenistično obdobje in Ekbatana
Epigram
Epigram na nagrobniku iz 19. stoletja: ''Dolge so leta, pa hitro so stekle; Gospod ga je poklical v večno življenje'' Epigram je posvetilni napis ali kratka pesem, ki se lahko pojavlja na različnih predmetih: na vazah, kipih, spomenikih, zgradbah, nagrobnikih, itd.
Poglej Helenistično obdobje in Epigram
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Poglej Helenistično obdobje in Epikur
Epikurejstvo
Epikurejstvo je filozofski nazor, ki je oprt na filozofski nauk starogrškega filozofa Epikurja, po katerem se svetovi in živa bitja rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov.
Poglej Helenistično obdobje in Epikurejstvo
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Helenistično obdobje in Eratosten
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Helenistično obdobje in Evklid
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Helenistično obdobje in Evripid
Farnesejev Atlas
Farnesejev Atlas je rimska kopija marmornega helenističnega kipa iz 2.
Poglej Helenistično obdobje in Farnesejev Atlas
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Helenistično obdobje in Filip II. Makedonski
Filip III. Makedonski
Filip III.
Poglej Helenistično obdobje in Filip III. Makedonski
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Helenistično obdobje in Filozofija
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Helenistično obdobje in Fotij I.
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Helenistično obdobje in Frigija
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Helenistično obdobje in Galci
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Helenistično obdobje in Gimnazij (Antična Grčija)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Helenistično obdobje in Grčija
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Helenistično obdobje in Grški tempelj
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Helenistično obdobje in Grško gledališče
Hedonizem
Hedonízem (iz grščine ἡδονή, edoné "zadovoljstvo") se nanaša na družino teorij, ki jim je skupno, da ima užitek v njih osrednjo vlogo.
Poglej Helenistično obdobje in Hedonizem
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Helenistična umetnost
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Helenistično obdobje in Heliocentrični model
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Helenistično obdobje in Hiparh
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Helenistično obdobje in Homer
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Poglej Helenistično obdobje in Horacij
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Poglej Helenistično obdobje in Inženirstvo
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Helenistično obdobje in Indija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Helenistično obdobje in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Helenistično obdobje in Islam
Jamb
Jamb je vrsta ritma, kjer so lihi zlogi večinoma nenaglašeni, sodi pa večinoma naglašeni.
Poglej Helenistično obdobje in Jamb
Justin
Justin je moško osebno ime in tudi slovenski priimek.
Poglej Helenistično obdobje in Justin
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Helenistično obdobje in Justinijan I.
Kalimah
Kalimah, starogrški pesnik, učenjak in knjižničar, * 305 pr. n. št., Kirena, † 240 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Helenistično obdobje in Kalimah
Katafrakt
Relief ''Taq-e Bostan'' (provinca Kermanšah, Iran), na katerem je ena od najstarejših upodobitev katafrakta. Oseba nad njim je verjetno Kozrav II.. Desno od njega je Ahura Mazda, levo pa perzijska boginja Anahita. Katafrakt (grško Κατάφρακτος, dobesedno oklopljen ali popolnoma obdan) je bil težko oklopljen konjenik v vojskah številnih starih držav v zahodni Evraziji in evrazijskih stepah.
Poglej Helenistično obdobje in Katafrakt
Katapult (orožje)
Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.
Poglej Helenistično obdobje in Katapult (orožje)
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Helenistično obdobje in Kilikija
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Helenistično obdobje in Klasična Grčija
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Poglej Helenistično obdobje in Kleopatra VII.
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Helenistično obdobje in Komet
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Helenistično obdobje in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Helenistično obdobje in Konstantinopel
Kos (otok)
Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.
Poglej Helenistično obdobje in Kos (otok)
Krajinsko slikarstvo
Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.
Poglej Helenistično obdobje in Krajinsko slikarstvo
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Helenistično obdobje in Krščanstvo
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Helenistično obdobje in Kušansko cesarstvo
Laokoontova skupina
Laokoontova skupina je ena redkih poznejših primerkov helenističnega kiparstva v skupini, ki predstavlja trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova v trenutku, ko se neuspešno bojujejo s Pozejdonovo morsko kačo.
Poglej Helenistično obdobje in Laokoontova skupina
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Helenistično obdobje in Lingua franca
Lizimah
Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.
Poglej Helenistično obdobje in Lizimah
Logos
Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um.
Poglej Helenistično obdobje in Logos
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Helenistično obdobje in Makedonija (kraljestvo)
Makedonska falanga
Makedonska falanga Makedonska bojna formacija; elitna težka pehota - hipaspisti so napačno označeni kot elitna težka konjenica Makedonska falanga, elitna taktična pehotna vojaška enota, ki jo je razvil Filip II. Makedonski in uporabljal njegov sin Aleksander Veliki v vojni proti Perzijskemu cesarstvu in bitkah z drugimi armadami.
Poglej Helenistično obdobje in Makedonska falanga
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Helenistično obdobje in Mark Antonij
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Helenistično obdobje in Mark Avrelij
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Helenistično obdobje in Mark Licinij Kras
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Helenistično obdobje in Mark Tulij Cicero
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Helenistično obdobje in Medicina
Mehanizem z Antikitere
Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).
Poglej Helenistično obdobje in Mehanizem z Antikitere
Menander
Menánder (starogrško Μένανδρος: Menandros), grški komediograf, * okoli 342 pr. n. št., † okoli 291 pr. n. št. Velja za najpomembnejšega predstavnika nove komedije.
Poglej Helenistično obdobje in Menander
Miloška Venera
Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.
Poglej Helenistično obdobje in Miloška Venera
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Helenistično obdobje in Nagib vrtilne osi
Pantograf
Tramvaj v Pragi Pantograf na hitrem vlaku ICE Pantograf tudi tokovni odjemnik je naprava na vrhu lokomotive, tramvaja ali trolejbusa ki prenaša električno energijo iz drsnega (kontaktnega) vodnika do naprave, ki jo poganjamo.
Poglej Helenistično obdobje in Pantograf
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Helenistično obdobje in Parti
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Helenistično obdobje in Partsko cesarstvo
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Helenistično obdobje in Peloponeška vojna
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Helenistično obdobje in Pergamon
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Helenistično obdobje in Perzepolis
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Helenistično obdobje in Pitagorejstvo
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Helenistično obdobje in Pitagorov izrek
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Helenistično obdobje in Platon
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Helenistično obdobje in Platonsko telo
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Helenistično obdobje in Plinij starejši
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Helenistično obdobje in Plutarh
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Helenistično obdobje in Polibij
Polis
Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.
Poglej Helenistično obdobje in Polis
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Helenistično obdobje in Praksitel
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Helenistično obdobje in Precesija
Proskineza
Proskineza na reliefu iz Perzepolisa Proskineza je starodaven iranski običaj priklanjanja pred vladarjem.
Poglej Helenistično obdobje in Proskineza
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Helenistično obdobje in Ptolemaj I. Soter
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Helenistično obdobje in Ptolemajsko kraljestvo
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Helenistično obdobje in Publij Ovidij Naso
Rašidunski kalifat
Rašidunski kalifat Rašidunski kalifat je bil eden izmed prvih štirih kalifatov po smrti Mohameda.
Poglej Helenistično obdobje in Rašidunski kalifat
Rajko Bratož
Rajko Bratož, slovenski zgodovinar, * 17. februar 1952, Branik.
Poglej Helenistično obdobje in Rajko Bratož
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Helenistično obdobje in Retorika
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Helenistično obdobje in Rimska književnost
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Helenistično obdobje in Rimsko cesarstvo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Helenistično obdobje in Rodos
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Helenistično obdobje in Rokoko
Samotraška Nike
Samotraška Nike, imenovana tudi Krilata zmagovalka Samotraška (grško Niki tis Samothrakis – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip Nike (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2.
Poglej Helenistično obdobje in Samotraška Nike
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Helenistično obdobje in Sarde
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Satrapija
Selevk I. Nikator
Selevk I., znan po nadimku Nikator (»zmagovalec«), starogrški general, * okrog 358 pr.
Poglej Helenistično obdobje in Selevk I. Nikator
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Helenistično obdobje in Selevkidsko cesarstvo
Septuaginta
Codex Vaticanus'', ki vsebuje 1 Esdras 2:1-8. Septuaginta (latinsko za sedemdeset), s kratico LXX, je prvi grški prevod Stare zaveze neposredno iz hebrejščine in deloma tudi iz aramejščine.
Poglej Helenistično obdobje in Septuaginta
Serapis
Doprsni kip Serapisa Serapis je v staroegipčanski mitologiji bog rodovitnosti in vladar podzemlja.
Poglej Helenistično obdobje in Serapis
Skopas
Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.
Poglej Helenistično obdobje in Skopas
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Poglej Helenistično obdobje in Sofistika
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Helenistično obdobje in Sofoklej
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Helenistično obdobje in Srednji vzhod
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Helenistično obdobje in Sredozemlje
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Helenistično obdobje in Stara zaveza
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Helenistično obdobje in Stoicizem
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Helenistično obdobje in Suda
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Helenistično obdobje in Suza, Perzija
Teofrast
Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.
Poglej Helenistično obdobje in Teofrast
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Helenistično obdobje in Tesalija
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Helenistično obdobje in Tihe
Tihožitje
Marije Auersperg Attems Jesensko tihožitje v fotografiji Lovsko tihožitje Tihožitje je upodobitev razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari, kot so cvetje, glasbila, ubita divjačina, posodje...
Poglej Helenistično obdobje in Tihožitje
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Helenistično obdobje in Trakija
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Helenistično obdobje in Triera
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Helenistično obdobje in Umetnostna zgodovina
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Helenistično obdobje in Vergilij
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Helenistično obdobje in Vodna ura
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Helenistično obdobje in Vzporednik
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Helenistično obdobje in Zemljepisna dolžina
Zenon iz Kitija
Zenon iz Kitija (tudi Zenon Mlajši, Zenon stoik) (Zēnōn hó Kitieŭs), starogrški filozof, * 333 pr. n. št., Kitij na Cipru, † 264 pr. n. št. Njegovo najslavnejše delo je Država, ki pa se ni v celoti ohranilo.
Poglej Helenistično obdobje in Zenon iz Kitija
29. februar
29.
Poglej Helenistično obdobje in 29. februar
Prav tako znan kot Helenizem.