Kazalo
52 odnosi: Agora, Akadščina, Al Andaluz, Aleksandrija, Amenhotep III., Andronik, Arhimed, Aristofan, Astrolab, Astrologija, Astronomija, Atene, Atenska akropola, Babilonija, Bernoullijeva enačba, Bizanc, Brahmagupta, Britanski muzej, Damask, Džang Heng, Dinastija Han, Dinastija Ming, Dinastija Tang, Fes, Maroko, Grki, Heron, Indska civilizacija, Japonska, Ji Šing, Kanat, Karnak, Kitajska, Klinopis, Koreja, Ktezibij, Lingam, Mezopotamija, Mohendžo-daro, Nauruz, Peking, Perzija, Poiseuillov zakon, Polihistor, Sirija, Stari Egipt, Starorimska civilizacija, Stolp vetrov, Su Song, Ura (naprava), Viskoznost, ... Razširi indeks (2 več) »
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Vodna ura in Agora
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Vodna ura in Akadščina
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Vodna ura in Al Andaluz
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Vodna ura in Aleksandrija
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Vodna ura in Amenhotep III.
Andronik
Andronik (tudi Andronikos) (Anrónikos Kirréstos), starogrški astronom, rojen v Kirhu, danes Nabi Huri, Sirija, živel okoli leta 100 pr. n. št. Atenah.
Poglej Vodna ura in Andronik
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Vodna ura in Arhimed
Aristofan
Aristófan ali Aristófanes (starogrško ΄Αριστοφάνης: ΄Aristofánes), grški komediograf, * okoli 445 pr. n. št., † okoli 385 pr. n. št. Aristofan je bil najznamenitejši predstavnik t. i. stare komedije.
Poglej Vodna ura in Aristofan
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Vodna ura in Astrolab
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Poglej Vodna ura in Astrologija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Vodna ura in Astronomija
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Vodna ura in Atene
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Vodna ura in Atenska akropola
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Vodna ura in Babilonija
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Poglej Vodna ura in Bernoullijeva enačba
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Vodna ura in Bizanc
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Vodna ura in Brahmagupta
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Vodna ura in Britanski muzej
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Vodna ura in Damask
Džang Heng
pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.
Poglej Vodna ura in Džang Heng
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Vodna ura in Dinastija Han
Dinastija Ming
Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn) Dinastija Ming je bila kitajska vladarska dinastija med letoma 1368 in 1644.
Poglej Vodna ura in Dinastija Ming
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Vodna ura in Dinastija Tang
Fes, Maroko
Modra vrata Fes je četrto največje mesto v Maroku, za Casablanco, Rabatom in Marakešem Leta 2004 je imelo 946.815 prebivalcev.
Poglej Vodna ura in Fes, Maroko
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Vodna ura in Grki
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Vodna ura in Heron
Indska civilizacija
Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.
Poglej Vodna ura in Indska civilizacija
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Vodna ura in Japonska
Ji Šing
Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.
Poglej Vodna ura in Ji Šing
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Vodna ura in Kanat
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Vodna ura in Karnak
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Vodna ura in Kitajska
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Vodna ura in Klinopis
Koreja
Vzhodni Aziji Koreja (한국/韓國/Hanguk, in / 조선/朝鮮/Joseon) je ozemlje in nekdanja država na Korejskem polotoku, ki je po letu 1945 razpadla na Severno in Južno Korejo.
Poglej Vodna ura in Koreja
Ktezibij
Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Vodna ura in Ktezibij
Lingam
Lingam (znak, simbol, znamenje), včasih imenovan tudi linga ali šiva linga, je abstraktna ali anikonična predstavitev hindujskega boga Šive v šivaizmu.
Poglej Vodna ura in Lingam
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Vodna ura in Mezopotamija
Mohendžo-daro
Mohendžo-daro leta 2010 Mohendžo-daro (dobesedno »gomila mrtvih«) je eno najpomembnejših mest indske civilizacije, zgrajeno pred približno 4500 leti ob reki Ind v današnjem Pakistanu in zapuščeno okoli leta 1700 pr.
Poglej Vodna ura in Mohendžo-daro
Nauruz
Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.
Poglej Vodna ura in Nauruz
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Vodna ura in Peking
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Vodna ura in Perzija
Poiseuillov zakon
Poiseuillov zákon (pogosto tudi Hagen-Poiseuillov zakon ali Poiseuille-Hagenov zakon) podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Pri tem je ΦV prostorninski pretok, π Ludolfovo število, r polmer cevi, η dinamična viskoznost tekočine, Δp tlačna razlika in l dolžina cevi.
Poglej Vodna ura in Poiseuillov zakon
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Vodna ura in Polihistor
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Vodna ura in Sirija
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Vodna ura in Stari Egipt
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Vodna ura in Starorimska civilizacija
Stolp vetrov
Stolp vetrov ali Horologion Andronika Kirhškega je osmerokotna stolpna ura iz marmorja iz Pentelika v rimski Agori v Atenah, ki je deloval kot horologion ali 'časomer'.
Poglej Vodna ura in Stolp vetrov
Su Song
Su Song (poenostavljena kitajščina: 苏颂; tradicionalna kitajščina: 蘇頌; pinjin: Sū Sòng; Pe̍h-ōe-jī: So͘ Siōng; vljudnostno ime: Dzirong kitajsko: 子容; pinjin: Zirong), kitajski inženir in izumitelj, * 1020, † 1101.
Poglej Vodna ura in Su Song
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Poglej Vodna ura in Ura (naprava)
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Vodna ura in Viskoznost
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Vodna ura in Vitruvij
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Poglej Vodna ura in Vodnjak