Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Aleksandrija

Index Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

81 odnosi: Aleksander Veliki, Aleksandrijska knjižnica, Aleksandrinka, Antična Grčija, Arabščina, Arheologija, Atene, Šanghaj, İzmir, Baltimore, Maryland, Bizantinsko cesarstvo, Bratislava, Casablanca, Cleveland, Ohio, Cunami, Dioklecijan, Egipčanščina, Egipt, Evklid, Faros (svetilnik), Gaj Julij Cezar, Gamal Abdel Naser, Gimnazij (Antična Grčija), Glavno mesto, Granit, Hadrijan, Hefajst, Helenistično obdobje, Heraklij, Islam, Justinijan I., Kairo, Karakala, Kartagina, Katakombe, Köppnova podnebna klasifikacija, Kilometer, Kolonada, Labirint, Mark Antonij, Marseille, Mesto, Milja, Močvirje, Mohamed, Morje, Napoleon Bonaparte, Nil, Obelisk, Odesa, ..., Organizacija združenih narodov, Otok, Palestra, Pompej Veliki, Preroki islama, Pristanišče, Ptolemaj I. Soter, Ptolemaj II. Filadelf, Ptolemajska dinastija, Rosetta, Sankt Peterburg, Sasanidsko cesarstvo, Satira (način pisanja, uprizarjanja in imitiranja), Sedem čudes starega veka, Septuaginta, Serapis, Seznam suverenih držav, Solun, Sredozemlje, Sredozemsko morje, Strabon, Sueška vojna, Tanak, Tir, Libanon, Zaliv, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, 16. stoletje pr. n. št., 1994, 332 pr. n. št., 334 pr. n. št.. Razširi indeks (31 več) »

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Novo!!: Aleksandrija in Aleksander Veliki · Poglej več »

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu, je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Novo!!: Aleksandrija in Aleksandrijska knjižnica · Poglej več »

Aleksandrinka

Aleksandrinke v parku Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo.

Novo!!: Aleksandrija in Aleksandrinka · Poglej več »

Antična Grčija

Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št. Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Aleksandrija in Antična Grčija · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Novo!!: Aleksandrija in Arabščina · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Novo!!: Aleksandrija in Arheologija · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Aleksandrija in Atene · Poglej več »

Šanghaj

Šanghaj (kitajsko: 上海, v pinjin zapisu) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.

Novo!!: Aleksandrija in Šanghaj · Poglej več »

İzmir

İzmir (otomansko turško: إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: Izmir, na obeh i-jih so pikice) je tretje največje mesto v Turčiji in za Istanbulom drugo največje pristanišče.

Novo!!: Aleksandrija in İzmir · Poglej več »

Baltimore, Maryland

Zemljevid zvezne države Maryland z lego mesta Baltimore Baltimore je samostojno pristaniško mesto, ki leži v zvezni državi Maryland na vzhodni obali ZDA.

Novo!!: Aleksandrija in Baltimore, Maryland · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Aleksandrija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bratislava

Bratislava (madžarsko Pozsony, nemško Pressburg, po starem pravopisu Preßburg) je glavno mesto Slovaške in z več kot pol milijona prebivalci hkrati tudi največje mesto te države.

Novo!!: Aleksandrija in Bratislava · Poglej več »

Casablanca

Casablanca (špansko »bela hiša«) je največje mesto v Maroku in najpomembnejše pristaniško mesto v državi.

Novo!!: Aleksandrija in Casablanca · Poglej več »

Cleveland, Ohio

Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.

Novo!!: Aleksandrija in Cleveland, Ohio · Poglej več »

Cunami

Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 津波, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.

Novo!!: Aleksandrija in Cunami · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Aleksandrija in Dioklecijan · Poglej več »

Egipčanščina

Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.

Novo!!: Aleksandrija in Egipčanščina · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Aleksandrija in Egipt · Poglej več »

Evklid

Evklid (tudi Evklides) (Eukleídes), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. vćasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki ga po pravici lahko imenujemo "očeta geometrije".

Novo!!: Aleksandrija in Evklid · Poglej več »

Faros (svetilnik)

Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (/ fɛərɒs /; starogrško ὁ Φάρος τῆς Ἀλεξανδρείας, sodobno Koine), je bil svetilnik, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 280—247 pr. n. št.) in je bil po ocenah visok nad 100 metrov.

Novo!!: Aleksandrija in Faros (svetilnik) · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (uradno ime po letu 42 pr. n. št. Gaivs Ivlis Caesar Divi Filius Augustus (slovensko Vladar in Bog Gaj Julij Cezar), rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št. Rim † 15. marec 44 pr. n. št. Rim. Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimski imperij.

Novo!!: Aleksandrija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Gamal Abdel Naser

‎ Gamal Abdel Naser (جمال عبد الناصر), egiptovski politik in častnik, * 15. januar 1918, † 28. september 1970.

Novo!!: Aleksandrija in Gamal Abdel Naser · Poglej več »

Gimnazij (Antična Grčija)

Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.

Novo!!: Aleksandrija in Gimnazij (Antična Grčija) · Poglej več »

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Novo!!: Aleksandrija in Glavno mesto · Poglej več »

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Novo!!: Aleksandrija in Granit · Poglej več »

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Novo!!: Aleksandrija in Hadrijan · Poglej več »

Hefajst

Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.

Novo!!: Aleksandrija in Hefajst · Poglej več »

Helenistično obdobje

Helenistično obdobje pokriva obdobje starodavne grške in sredozemske zgodovine po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Novo!!: Aleksandrija in Helenistično obdobje · Poglej več »

Heraklij

Flavius Heraclius Augustus (grško: Φλάβιος Ἡράκλειος), * okrog 574,Kapadokija, Bizantinsko cesarstvo, † 11.

Novo!!: Aleksandrija in Heraklij · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Aleksandrija in Islam · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * okrog 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Istanbul).

Novo!!: Aleksandrija in Justinijan I. · Poglej več »

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Novo!!: Aleksandrija in Kairo · Poglej več »

Karakala

Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Novo!!: Aleksandrija in Karakala · Poglej več »

Kartagina

Kartagina (grško Καρχηδών Karkhēdōn, latinsko Carthago, iz feničanskega קרת חדשת Qart-ḥadašt v pomenu Novo mesto) je bilo antično feničansko mesto in kolonija v severni Afriki.

Novo!!: Aleksandrija in Kartagina · Poglej več »

Katakombe

svetega Kalista v Rimu Katakombe so bile podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.

Novo!!: Aleksandrija in Katakombe · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Aleksandrija in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Aleksandrija in Kilometer · Poglej več »

Kolonada

Kolonada (francosko: colonnade.

Novo!!: Aleksandrija in Kolonada · Poglej več »

Labirint

Labirint Adventni labirint iz sveč Labirint ali blodnjak se lahko nanaša na sklop zapletenih hodnikov ali drugih ovir v naravi ali na vajo, natisnjeno na papir.

Novo!!: Aleksandrija in Labirint · Poglej več »

Mark Antonij

Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je bil Kleopatrin ljubimec.

Novo!!: Aleksandrija in Mark Antonij · Poglej več »

Marseille

Panorama Marseilla, z Bazilike Notre-Dame-de-la-Garde Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Novo!!: Aleksandrija in Marseille · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Aleksandrija in Mesto · Poglej več »

Milja

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.

Novo!!: Aleksandrija in Milja · Poglej več »

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Novo!!: Aleksandrija in Močvirje · Poglej več »

Mohamed

Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسم محمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.

Novo!!: Aleksandrija in Mohamed · Poglej več »

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70 % zemeljske površine.

Novo!!: Aleksandrija in Morje · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Aleksandrija in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Nil

Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in velja za najdaljšo reko na Zemlji,, čeprav novejše meritve nakazujejo, da je Amazonka za cca.

Novo!!: Aleksandrija in Nil · Poglej več »

Obelisk

Trojanah Obelísk (obeliskos, iz: obelos - kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.

Novo!!: Aleksandrija in Obelisk · Poglej več »

Odesa

Odeški pokrajini (rožnato) v Ukrajini Odesa (ukrajinsko Одеса, rusko Одесса) je pristanišče na jugozahodu Ukrajine ob Črnem morju.

Novo!!: Aleksandrija in Odesa · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

Sedež OZN v New Yorku Ženevi Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Aleksandrija in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Otok

Mariborski otok, viden je most s kopnega Križni jami, Slovenija Blejski otok Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Aleksandrija in Otok · Poglej več »

Palestra

Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.

Novo!!: Aleksandrija in Palestra · Poglej več »

Pompej Veliki

Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.

Novo!!: Aleksandrija in Pompej Veliki · Poglej več »

Preroki islama

Preroki islama.

Novo!!: Aleksandrija in Preroki islama · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Novo!!: Aleksandrija in Pristanišče · Poglej več »

Ptolemaj I. Soter

Ptolemaj I. Soter (grško, Ptolemaĩos Sōtḗr, slovensko Ptolemaj Rešitelj), znan tudi kot Ptolemaj Laguški (grško, Ptolemaíos o Lágou/Lagídis) je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.

Novo!!: Aleksandrija in Ptolemaj I. Soter · Poglej več »

Ptolemaj II. Filadelf

Ptolemaj II.

Novo!!: Aleksandrija in Ptolemaj II. Filadelf · Poglej več »

Ptolemajska dinastija

Ptolemajska dinastija (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.

Novo!!: Aleksandrija in Ptolemajska dinastija · Poglej več »

Rosetta

Replika kamna iz Rosette na glavnem mestnem trgu Rosetta (رشيد Rashid) je pristaniško mesto ob Sredozemskem morju v Egiptu.

Novo!!: Aleksandrija in Rosetta · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg, Sánkt-Peterbúrg, med prebivalci ljubkovalno imenovan tudi »Piter«) je s 4.700.000 prebivalci drugo največje mesto v Ruski federaciji. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih – predvsem italijanskih – arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto. Od 18. (31.) avgusta 1914 do 26. januarja 1924 je bilo mesto poimenovano Petrograd, od 26. januarja 1924 do 6. septembra 1991 pa Leningrad.

Novo!!: Aleksandrija in Sankt Peterburg · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Novo!!: Aleksandrija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Satira (način pisanja, uprizarjanja in imitiranja)

"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.

Novo!!: Aleksandrija in Satira (način pisanja, uprizarjanja in imitiranja) · Poglej več »

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Novo!!: Aleksandrija in Sedem čudes starega veka · Poglej več »

Septuaginta

Codex Vaticanus'', ki vsebuje 1 Esdras 2:1-8. Septuaginta (latinsko za sedemdeset), s kratico LXX, je prvi grški prevod Stare zaveze neposredno iz hebrejščine in deloma tudi iz aramejščine.

Novo!!: Aleksandrija in Septuaginta · Poglej več »

Serapis

Doprsni kip Serapisa Serapis je v staroegipčanski mitologiji bog rodovitnosti in vladar podzemlja.

Novo!!: Aleksandrija in Serapis · Poglej več »

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Novo!!: Aleksandrija in Seznam suverenih držav · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesaloniki (grško: Θεσσαλονίκη, Thessaloniki ali krajše Σαλονίκη, Saloniki, turško: Selânik) je glavno mesto prefekture Solun v periferiji Srednja Makedonija.

Novo!!: Aleksandrija in Solun · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Aleksandrija in Sredozemlje · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Aleksandrija in Sredozemsko morje · Poglej več »

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Novo!!: Aleksandrija in Strabon · Poglej več »

Sueška vojna

Dim iz gorečih naftnih rezervoarjev po zavezniškem napadu na Port Said 5. novembra 1956 Sueška vojna, tudi sueška kriza, je bila vojaški spopad, v katerega so bile vpletene britanska, francoska, izraelska in egiptovska vojska.

Novo!!: Aleksandrija in Sueška vojna · Poglej več »

Tanak

Tanak (תַּנַ"ךְ) je sopomensko poimenovanje za Hebrejsko Biblijo, akronim iz prvih hebrejskih črk, s katerimi se začenjajo trije tradicionalni deli Mazoretskega besedila: Torah, Nevi'im in Ketuvim.

Novo!!: Aleksandrija in Tanak · Poglej več »

Tir, Libanon

Tir (arabsko صور, Sur, kar pomeni »skala«) je obalno mesto na jugu Libanona.

Novo!!: Aleksandrija in Tir, Libanon · Poglej več »

Zaliv

Mehiški zaliv v 3D Zaliv je del morja, ki se zajeda v obalo oz.

Novo!!: Aleksandrija in Zaliv · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Aleksandrija in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Novo!!: Aleksandrija in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

16. stoletje pr. n. št.

Šestnajsto stoletje pr.

Novo!!: Aleksandrija in 16. stoletje pr. n. št. · Poglej več »

1994

1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Aleksandrija in 1994 · Poglej več »

332 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. Leta: 337 pr. n. št. 336 pr. n. št. 335 pr. n. št. 334 pr. n. št. 333 pr. n. št. - 332 pr.

Novo!!: Aleksandrija in 332 pr. n. št. · Poglej več »

334 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. Leta: 339 pr. n. št. 338 pr. n. št. 337 pr. n. št. 336 pr. n. št. 335 pr. n. št. - 334 pr.

Novo!!: Aleksandrija in 334 pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »