Odpri v Google MapsKazalo
94 odnosi: Aleksander Veliki, Aleksandrijska knjižnica, Aleksandrinka, Almati, Antična Grčija, Arabščina, Arheologija, Atene, Šanghaj, İzmir, Baltimore, Bibliotheca Alexandrina, Bizantinsko cesarstvo, Bombaž, Bratislava, Casablanca, Cleveland, Ohio, Cunami, Dinokrat, Dioklecijan, Durban, Egipčanščina, Egipt, Evklid, Faros (svetilnik), Fortifikacija, Gaj Julij Cezar, Gamal Abdel Naser, Gimnazij (Antična Grčija), Gjumri, Glavno mesto, Granit, Hadrijan, Hefajst, Helenistično obdobje, Heraklij, Islam, Justinijan I., Kairo, Karakala, Kartagina (občina), Katakombe, Köppnova podnebna klasifikacija, Kilometer, Kolonada, Konstanca, Romunija, Labirint, Mameluški sultanat (Kairo), Mark Antonij, Marseille, ... Razširi indeks (44 več) »
- 330. leta pr. n. št.
- Mesta ob svilni poti
- Mesta v Egiptu
- Sveta mesta
- Ustanovitve v 330. letih pr. n. št.
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Aleksandrija in Aleksander Veliki
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Aleksandrija in Aleksandrijska knjižnica
Aleksandrinka
Aleksandrinke v parku Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo.
Poglej Aleksandrija in Aleksandrinka
Almati
Almati (kazaško in rusko Алматы) je največje mesto v Kazahstanu, ki je po popisu leta 2009 štelo skoraj 1,4 milijona prebivalcev.
Poglej Aleksandrija in Almati
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Aleksandrija in Antična Grčija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Aleksandrija in Arabščina
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Aleksandrija in Arheologija
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Aleksandrija in Atene
Šanghaj
Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.
Poglej Aleksandrija in Šanghaj
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Aleksandrija in İzmir
Baltimore
Baltimore je samostojno pristaniško mesto, ki leži v zvezni državi Maryland na vzhodni obali ZDA.
Poglej Aleksandrija in Baltimore
Bibliotheca Alexandrina
Bibliotheca Alexandrina (Aleksandrijska knjižnica; arabsko مكتبة الإسكندرية Maktabat al-Iskandarīyah, egiptovska arabščina) je velika knjižnica in kulturni center, ki stoji na obali Sredozemskega morja v Egiptu v mestu Aleksandrija.
Poglej Aleksandrija in Bibliotheca Alexandrina
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Aleksandrija in Bizantinsko cesarstvo
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Aleksandrija in Bombaž
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Aleksandrija in Bratislava
Casablanca
Casablanca (špansko »bela hiša«) je največje mesto v Maroku in najpomembnejše pristaniško mesto v državi.
Poglej Aleksandrija in Casablanca
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Poglej Aleksandrija in Cleveland, Ohio
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Aleksandrija in Cunami
Dinokrat
Sodobna gravura Dinokratovega predloga za preoblikovanje Atosa v Aleksandrov spomenik Dinokrat z Rodosa (grško, Deinokrátis o Ródios), znan tudi kot Deinokrat, Dimokrat, Hirokrat in Stratikrat, je bil grški arhitekt in tehnični svetovalec Aleksandra Velikega, ki je deloval v zadnji četrtini 4.
Poglej Aleksandrija in Dinokrat
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Aleksandrija in Dioklecijan
Durban
Durban (zulujsko eThekwini) je mesto v Republiki Južni Afriki, ki stoji ob obali Indijskega oceana na vzhodu države, v provinci KwaZulu-Natal.
Poglej Aleksandrija in Durban
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Aleksandrija in Egipčanščina
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Aleksandrija in Egipt
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Aleksandrija in Evklid
Faros (svetilnik)
Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (starogrško ὁ Φάρος τῆς Ἀλεξανδρείας, sodobni kojne), je bil svetilnik, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 280—247 pr.
Poglej Aleksandrija in Faros (svetilnik)
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Aleksandrija in Fortifikacija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Aleksandrija in Gaj Julij Cezar
Gamal Abdel Naser
Gamal Abdel Naser (جمال عبد الناصر), egiptovski politik in častnik, * 15. januar 1918, † 28. september 1970.
Poglej Aleksandrija in Gamal Abdel Naser
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Aleksandrija in Gimnazij (Antična Grčija)
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Poglej Aleksandrija in Gjumri
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Aleksandrija in Glavno mesto
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Aleksandrija in Granit
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Aleksandrija in Hadrijan
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Aleksandrija in Hefajst
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Aleksandrija in Helenistično obdobje
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Aleksandrija in Heraklij
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Aleksandrija in Islam
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Aleksandrija in Justinijan I.
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Aleksandrija in Kairo
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Aleksandrija in Karakala
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Aleksandrija in Kartagina (občina)
Katakombe
svetega Kalista v Rimu Katakombe so bila podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.
Poglej Aleksandrija in Katakombe
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Aleksandrija in Köppnova podnebna klasifikacija
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Aleksandrija in Kilometer
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Aleksandrija in Kolonada
Konstanca, Romunija
Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.
Poglej Aleksandrija in Konstanca, Romunija
Labirint
Labirint Adventni labirint iz sveč Labirint ali blodnjak se lahko nanaša na sklop zapletenih hodnikov ali drugih ovir v naravi ali na vajo, natisnjeno na papir.
Poglej Aleksandrija in Labirint
Mameluški sultanat (Kairo)
Mameluški sultanat je bilo srednjeveško kraljestvo, ki je obsegalo Egipt, Levant in Hejaz, ki se je uveljavilo kot kalifat.
Poglej Aleksandrija in Mameluški sultanat (Kairo)
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Aleksandrija in Mark Antonij
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Aleksandrija in Marseille
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Aleksandrija in Mesto
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Aleksandrija in Milja
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Aleksandrija in Močvirje
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Aleksandrija in Mohamed
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Aleksandrija in Morje
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Aleksandrija in Napoleon Bonaparte
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Aleksandrija in Nil
Obelisk
Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.
Poglej Aleksandrija in Obelisk
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Aleksandrija in Odesa
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Aleksandrija in Organizacija združenih narodov
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Aleksandrija in Otok
Palestra
Olimpiji, Grčija Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.
Poglej Aleksandrija in Palestra
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Aleksandrija in Pompej Veliki
Pompejev steber
Pompejev steber (arabščina: عمود السواري) je rimski triumfalni steber v Aleksandriji, v Egiptu, največji v svojem slogu, zgrajen zunaj cesarskih prestolnic Rim in Bizanc Thiel 2006, pp.
Poglej Aleksandrija in Pompejev steber
Preroki islama
Preroki islama.
Poglej Aleksandrija in Preroki islama
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Aleksandrija in Pristanišče
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Aleksandrija in Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Aleksandrija in Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Aleksandrija in Ptolemajci
Qaitbayjeva citadela
Qaitbayjeva citadela (Qaitbayjeva trdnjava) (arabsko قلعة قايتباي) je obrambna utrdba iz 15.
Poglej Aleksandrija in Qaitbayjeva citadela
Rosetta
Replika kamna iz Rosette na glavnem mestnem trgu Rosetta (رشيد Rashid) je pristaniško mesto ob Sredozemskem morju v Egiptu.
Poglej Aleksandrija in Rosetta
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Aleksandrija in Sankt Peterburg
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Aleksandrija in Sarkofag
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Aleksandrija in Sasanidsko cesarstvo
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Poglej Aleksandrija in Satira
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Aleksandrija in Sedem čudes starega veka
Septuaginta
Codex Vaticanus'', ki vsebuje 1 Esdras 2:1-8. Septuaginta (latinsko za sedemdeset), s kratico LXX, je prvi grški prevod Stare zaveze neposredno iz hebrejščine in deloma tudi iz aramejščine.
Poglej Aleksandrija in Septuaginta
Serapis
Doprsni kip Serapisa Serapis je v staroegipčanski mitologiji bog rodovitnosti in vladar podzemlja.
Poglej Aleksandrija in Serapis
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Aleksandrija in Seznam suverenih držav
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Aleksandrija in Solun
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Aleksandrija in Sredozemlje
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Aleksandrija in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Aleksandrija in Starorimska civilizacija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Aleksandrija in Strabon
Sueška vojna
Dim iz gorečih naftnih rezervoarjev po zavezniškem napadu na Port Said 5. novembra 1956 Sueška vojna, tudi sueška kriza, je bila vojaški spopad, v katerega so bile vpletene britanska, francoska, izraelska in egiptovska vojska.
Poglej Aleksandrija in Sueška vojna
Tanak
Tanak (תַּנַ"ךְ) je sopomensko poimenovanje za Hebrejsko Biblijo, akronim iz prvih hebrejskih črk, s katerimi se začenjajo trije tradicionalni deli Mazoretskega besedila: Torah, Nevi'im in Ketuvim.
Poglej Aleksandrija in Tanak
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Aleksandrija in Tir, Libanon
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Aleksandrija in Zaliv
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Aleksandrija in Zemljepisna širina
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Aleksandrija in Zemljepisna dolžina
16. stoletje pr. n. št.
Šestnajsto stoletje pr.
Poglej Aleksandrija in 16. stoletje pr. n. št.
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Aleksandrija in 1994
332 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št.
Poglej Aleksandrija in 332 pr. n. št.
334 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št.
Poglej Aleksandrija in 334 pr. n. št.