Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Ajshil, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Anatomija, Arhimed, Aristarh, Astronomija, Avrelijan, Bibliotheca Alexandrina, Egipt, Eratosten, Evklid, Evripid, Filozofija, Fizika, Fiziologija, Gaj Julij Cezar, Geografija, Geometrija, Hiparh, Hipatija, Kalimah, Klavdij Galen, Kleopatra VII., Mark Antonij, Matematika, Medicina, Muza, Papirus, Papos Aleksandrijski, Pergament, Pergamonska knjižnica, Plutarh, Ptolemaj I. Soter, Ptolemaj II. Filadelf, Ptolemajci, Sofoklej, Sokrat Sholastik, Teon II., Zenodot.
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Ajshil · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Aleksander Veliki · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Aleksandrija · Poglej več »
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Anatomija · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Arhimed · Poglej več »
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Aristarh · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Astronomija · Poglej več »
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Avrelijan · Poglej več »
Bibliotheca Alexandrina
Bibliotheca Alexandrina (Aleksandrijska knjižnica; arabsko مكتبة الإسكندرية Maktabat al-Iskandarīyah, egiptovska arabščina) je velika knjižnica in kulturni center, ki stoji na obali Sredozemskega morja v Egiptu v mestu Aleksandrija.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Bibliotheca Alexandrina · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Egipt · Poglej več »
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Eratosten · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Evklid · Poglej več »
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Evripid · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Filozofija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Fizika · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Fiziologija · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Geografija · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Geometrija · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Hiparh · Poglej več »
Hipatija
Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Hipatija · Poglej več »
Kalimah
Kalimah, starogrški pesnik, učenjak in knjižničar, * 305 pr. n. št., Kirena, † 240 pr. n. št., Aleksandrija.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Kalimah · Poglej več »
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Klavdij Galen · Poglej več »
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Kleopatra VII. · Poglej več »
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Mark Antonij · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Matematika · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Medicina · Poglej več »
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Muza · Poglej več »
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Papirus · Poglej več »
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Papos Aleksandrijski · Poglej več »
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Pergament · Poglej več »
Pergamonska knjižnica
Akropola Pergamona, vidna z ulice Via Tecta pri vhodu v Asklepijon Pergamonska knjižnica v Pergamonu v Turčiji je bila ena najpomembnejših knjižnic v antičnem svetu.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Pergamonska knjižnica · Poglej več »
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Plutarh · Poglej več »
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Ptolemaj I. Soter · Poglej več »
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Ptolemaj II. Filadelf · Poglej več »
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Ptolemajci · Poglej več »
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Sofoklej · Poglej več »
Sokrat Sholastik
Sokrat Sholastik ali Sokrat iz Konstantinopla (grško Σωκράτης ὁ Σχολαστικός, 380 pr. n. št., po 439) je bil krščanski cerkveni zgodovinar iz Konstantinopla in sodobnik Sozomena in Teodereta.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Sokrat Sholastik · Poglej več »
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Teon II. · Poglej več »
Zenodot
Zenodot (Zenódotos), starogrški slovničar, literarni kritik, homerski učenjak in prvi knjižničar Aleksandrijske knjižnice.
Novo!!: Aleksandrijska knjižnica in Zenodot · Poglej več »
