Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bernoullijeva enačba

Index Bernoullijeva enačba

Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.

Kazalo

  1. 22 odnosi: Daniel Bernoulli, Delo, Gostota, Hitrost, Integral, Izrek o gibalni količini, Kapljevina, Kinetična energija, Kontinuitetna enačba, Laminarni tok, Plin, Potencialna energija, Prostornina, Prvi zakon termodinamike, Stisljivost, Težni pospešek, Težnost, Tekočina, Tlak, Tokovnica, Turbulentni tok, Viskoznost.

  2. 1738 v znanosti
  3. Dinamika tekočin

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Bernoullijeva enačba in Daniel Bernoulli

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Bernoullijeva enačba in Delo

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Bernoullijeva enačba in Gostota

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Bernoullijeva enačba in Hitrost

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Bernoullijeva enačba in Integral

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Poglej Bernoullijeva enačba in Izrek o gibalni količini

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Bernoullijeva enačba in Kapljevina

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Poglej Bernoullijeva enačba in Kinetična energija

Kontinuitetna enačba

Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.

Poglej Bernoullijeva enačba in Kontinuitetna enačba

Laminarni tok

Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.

Poglej Bernoullijeva enačba in Laminarni tok

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Bernoullijeva enačba in Plin

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Bernoullijeva enačba in Potencialna energija

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Poglej Bernoullijeva enačba in Prostornina

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Poglej Bernoullijeva enačba in Prvi zakon termodinamike

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Bernoullijeva enačba in Stisljivost

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Poglej Bernoullijeva enačba in Težni pospešek

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Bernoullijeva enačba in Težnost

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Bernoullijeva enačba in Tekočina

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Bernoullijeva enačba in Tlak

Tokovnica

Tokovnica v hidrodinamiki pomeni črto, ki v vseh točkah prostora oz.

Poglej Bernoullijeva enačba in Tokovnica

Turbulentni tok

Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.

Poglej Bernoullijeva enačba in Turbulentni tok

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Bernoullijeva enačba in Viskoznost

Glej tudi

1738 v znanosti

Dinamika tekočin

Prav tako znan kot Bernoullijevo načelo.