Kazalo
15 odnosi: Šoba, Daniel Bernoulli, Dinamični vzgon, Kvadratni zakon upora, Letalo, Letalsko krilo, Lovilci vetra, Meander, Mehanika tekočin, Pitot-Prandtlova cev, Seznam fizikalnih vsebin, Uplinjač, Upor sredstva, Vodna ura, Zakon velikih števil.
Šoba
Vodna šoba. Šoba je v tehniki zoženo mesto na vhodu ali izhodu cevi.
Poglej Bernoullijeva enačba in Šoba
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Bernoullijeva enačba in Daniel Bernoulli
Dinamični vzgon
Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.
Poglej Bernoullijeva enačba in Dinamični vzgon
Kvadratni zakon upora
Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Bernoullijeva enačba in Kvadratni zakon upora
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Bernoullijeva enačba in Letalo
Letalsko krilo
Airbus A300 med pristajanjem; z izvečenimi pred- in zakrilci letalo zagotavlja velik vzgon in s tem zmanjšuje potrebno hitrost. Med običajnim letom krilca spravi nazaj v krilo, saj bi pri večji hitrosti ustvarjala preveč upora. Letalsko krilo je kot najpomembnejši in največkrat najtežji del letala, glavna aerodinamična površina, kjer se tvori sila vzgona.
Poglej Bernoullijeva enačba in Letalsko krilo
Lovilci vetra
Lovilec vetra (tudi vetrni stolp) (perzijsko بادگیر) je tradicionalni arhitekturni element, ki se uporablja za ustvarjanje naravnega prezračevanja in pasivnega hlajenja v stavbah Lovilci vetra so na voljo v različnih izvedbah: enosmerni, dvosmerni in večsmerni.
Poglej Bernoullijeva enačba in Lovilci vetra
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Poglej Bernoullijeva enačba in Meander
Mehanika tekočin
Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.
Poglej Bernoullijeva enačba in Mehanika tekočin
Pitot-Prandtlova cev
Pitot-Prandtlova cev v merilni napravi za letalo Airbus A380 Pitot-Prandtlova cev na helikopterju Kamov Ka-26 Pitot-Prandtlova cev (tudi Pitotova cev ali Prandtlova cev) je priprava za merjenje hitrosti plina z znano gostoto.
Poglej Bernoullijeva enačba in Pitot-Prandtlova cev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Bernoullijeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin
Uplinjač
Visokozmogljiv štiricevni uplinjač Uplinjáč ali karburátor (angleško carburetor, francosko carburateur, italijansko carburatore, pogovorno tudi fergazer po nemški besedi Vergaser) je naprava za pripravo gorljive mešanice za bencinske motorje z notranjim zgorevanjem.
Poglej Bernoullijeva enačba in Uplinjač
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Bernoullijeva enačba in Upor sredstva
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Bernoullijeva enačba in Vodna ura
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Bernoullijeva enačba in Zakon velikih števil
Prav tako znan kot Bernoullijevo načelo.