Kazalo
52 odnosi: Aleksandrija, Arhimed, Demokrit, Dolžina, Egipt, Energija, Fizik, Geometer, Geometrija, Gibanje, Grki, Heronova formula, Heronski trikotnik, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inženir, Isaac Newton, Knjiga, Kolo, Krogla, Lunin mrk, Matematika, Mehanika, Menelaj, Neskončnost, Parni stroj, Ploščina, Provinca, Ptolemajsko kraljestvo, Rimsko cesarstvo, Robert Boyle, Sila, Snov, Stisljivost, Stoletje, Stranica, Svetloba, Trave, Trikotnik, Vid, Vijak, Voda, Vodni hlapi, Vrtenje, Vzvod, Zagozda, Znanost, Zobnik (strojništvo), Zrak, Zrcalo, ... Razširi indeks (2 več) »
- Grki v 1. stoletju n. št.
- Rojeni leta 10
- Starogrški inženirji
- Starogrški izumitelji
- Umrli leta 70
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Heron in Aleksandrija
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Heron in Arhimed
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Poglej Heron in Demokrit
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Heron in Dolžina
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Heron in Egipt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Heron in Energija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Heron in Fizik
Geometer
Izraz geometer.
Poglej Heron in Geometer
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Heron in Geometrija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Heron in Gibanje
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Heron in Grki
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Heron in Heronova formula
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Heron in Heronski trikotnik
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Heron in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Heron in Hitrost svetlobe
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Heron in Inženir
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Heron in Isaac Newton
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Heron in Knjiga
Kolo
Kolo parne lokomotive Leseno kolo z naperami iz drugega tisočletja pred našim štetjem Kolo sodobnega avtomobila Os je vpeta v že zelo močno ojačanem obroču motornega vozila. Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila.
Poglej Heron in Kolo
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Heron in Krogla
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Poglej Heron in Lunin mrk
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Heron in Matematika
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Heron in Mehanika
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Heron in Menelaj
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Heron in Neskončnost
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Heron in Parni stroj
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Heron in Ploščina
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Heron in Provinca
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Heron in Ptolemajsko kraljestvo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Heron in Rimsko cesarstvo
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Poglej Heron in Robert Boyle
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Heron in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Heron in Snov
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Heron in Stisljivost
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Heron in Stoletje
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Heron in Stranica
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Heron in Svetloba
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Heron in Trave
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Heron in Trikotnik
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Heron in Vid
Vijak
Vijaki različnih oblik frame Vrteči se vijak Viják je v strojništvu element za ločljive zveze, kot enostaven stroj pa je to naprava, ki spreminja silo vrtenja v vlečno oziroma potisno silo ali pa naprava za transport sipkih materialov ali tekočin.
Poglej Heron in Vijak
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Heron in Voda
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Heron in Vodni hlapi
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Heron in Vrtenje
Vzvod
vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.
Poglej Heron in Vzvod
Zagozda
Prikaz načela delovanja zagozde Sekira s širokokotno zagozdo za cepljenje hlodov Zagozda (tudi klin) je v mehaniki enostavna naprava, običajno v obliki tristrane prizme.
Poglej Heron in Zagozda
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Heron in Znanost
Zobnik (strojništvo)
Zobniki na delu kmetijske opreme. Zobnik je strojni element v obliki nazobčanega kolesa, ki prenaša navor drugemu zobniku ali nazobčanemu elementu z ene gredi na drugo.
Poglej Heron in Zobnik (strojništvo)
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Heron in Zrak
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Heron in Zrcalo
100
100 (C) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Heron in 100
20
20 (XX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Heron in 20
Glej tudi
Grki v 1. stoletju n. št.
Rojeni leta 10
Starogrški inženirji
Starogrški izumitelji
Umrli leta 70
Prav tako znan kot Heron Aleksandrijski.