Kazalo
62 odnosi: Aberacija, Alhacen, Anatolija, Arhimed, Železo, Živo srebro, Češka (zgodovinska dežela), Baker, Benetke, Bron, Daljnogled, Detektor svetlobe, Dielektričnost, Egipt, Električni tok, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Evropa, Faza (fizika), Fotoaparat, Francija, Frekvenca, Gorišče, Goriščna razdalja, Gostota svetlobnega toka, Grčija, Identifikator digitalnega objekta, Jakost (fizika), Jakost električnega polja, Južna Amerika, Justus von Liebig, Kitajska, Kositer, Kovina, Laser, Libanon, Mezopotamija, Navidezna slika, Nemčija, Odboj, Odbojni zakon, Ohranitev energije, Optika, Parabola, Polmer, Ptolemaj, Renesansa, Rimsko cesarstvo, Sonce, Srebro, ... Razširi indeks (12 več) »
- Uporaba stekla
Aberacija
Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).
Poglej Zrcalo in Aberacija
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Zrcalo in Alhacen
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Zrcalo in Anatolija
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Zrcalo in Arhimed
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Zrcalo in Železo
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Zrcalo in Živo srebro
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Zrcalo in Češka (zgodovinska dežela)
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Zrcalo in Baker
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Zrcalo in Benetke
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Zrcalo in Bron
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Zrcalo in Daljnogled
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Zrcalo in Detektor svetlobe
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Zrcalo in Dielektričnost
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Zrcalo in Egipt
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Zrcalo in Električni tok
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Zrcalo in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Zrcalo in Elektron
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zrcalo in Evropa
Faza (fizika)
Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.
Poglej Zrcalo in Faza (fizika)
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Poglej Zrcalo in Fotoaparat
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Zrcalo in Francija
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Zrcalo in Frekvenca
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Zrcalo in Gorišče
Goriščna razdalja
zrcala. Goríščna razdálja (tudi goríščnica in žaríščna razdálja/dolžína ali žaríščnica) je razdalja gorišča od glavne ravnine leče ali ukrivljenega zrcala.
Poglej Zrcalo in Goriščna razdalja
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Poglej Zrcalo in Gostota svetlobnega toka
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zrcalo in Grčija
Identifikator digitalnega objekta
Identifikator digitalnega objekta (ali okrajšava DOI, iz angleščine za Digital Object Identifier) je enolična in stalna oznaka ali ročica za dokumente, ki obstajajo v elektronski obliki.
Poglej Zrcalo in Identifikator digitalnega objekta
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Zrcalo in Jakost (fizika)
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Zrcalo in Jakost električnega polja
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Zrcalo in Južna Amerika
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Poglej Zrcalo in Justus von Liebig
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Zrcalo in Kitajska
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Zrcalo in Kositer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Zrcalo in Kovina
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Zrcalo in Laser
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Zrcalo in Libanon
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Zrcalo in Mezopotamija
Navidezna slika
konkavne leče. Spodaj: nastanek navidezne slike s pomočjo konveksnega zrcala. Oznaka f \! je v obeh primerih gorišče, oznaka O \! je predmet in z I \! je označena slika predmeta. Navidezna slika je v optiki slika predmeta, ki jo dobimo s pomočjo optične naprave na mestu, kjer se po prehodu leče ali po odboju na zrcalu sekajo podaljški žarkov.
Poglej Zrcalo in Navidezna slika
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Zrcalo in Nemčija
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Zrcalo in Odboj
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Poglej Zrcalo in Odbojni zakon
Ohranitev energije
Zakon o ohranitvi energije, ki je bil prvič formuliran v 19.
Poglej Zrcalo in Ohranitev energije
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Zrcalo in Optika
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Zrcalo in Parabola
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Zrcalo in Polmer
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Zrcalo in Ptolemaj
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Zrcalo in Renesansa
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zrcalo in Rimsko cesarstvo
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Zrcalo in Sonce
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Zrcalo in Srebro
Srebrov nitrat
Srebrov nitrat, s kemijsko formulo AgNO3, je reagent za dokaz Ag+ ionov v kvalitativni analizi.
Poglej Zrcalo in Srebrov nitrat
Srednja Amerika
Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.
Poglej Zrcalo in Srednja Amerika
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Zrcalo in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Zrcalo in Starorimska civilizacija
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Zrcalo in Steklo
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Zrcalo in Substrat
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Zrcalo in Svetloba
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Zrcalo in Svinec
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Zrcalo in Trigonometrična funkcija
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Zrcalo in Valovna dolžina
Vulkansko steklo
Kanarskih otokih; njegova gostota je približno 0,25 g/cm3 ZDA Perlit Vulkanska stekla so popolnoma amorfne predornine, ki so nastale na Zemljinem površju z izredno hitrim ohlajanjem lave.
Poglej Zrcalo in Vulkansko steklo
Wayback Machine
Wayback Machine je spletna storitev ameriške organizacije Internet Archive, ki deluje kot vmesnik za dostop do digitalnega arhiva spletnih strani, ki ga gradijo v tej organizaciji.
Poglej Zrcalo in Wayback Machine
Glej tudi
Uporaba stekla
Prav tako znan kot Ogledalo.