Kazalo
92 odnosi: Albumin, Antoine Lavoisier, Atom, Baron, Barvilo, Biokemija, Bonn, Brom, Copleyjeva medalja, Destilirana voda, Dihanje, Doktorat, Druga svetovna vojna, Dušik, Energija, Fižol, Fosfor, Friderik Pregl, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wöhler, Glina, Grah, Gram, Hormon, Izomer, Jacques Charles François Sturm, Jöns Jacob Berzelius, Jean-Baptiste Boussingault, Jeklo, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Joseph Louis Gay-Lussac, Kalcij, Kalij, Kalijev hidroksid, Kalijev permanganat, Kemija, Kemijska formula, Kemijski element, Klor, Kloroform, Kmetijstvo, Kondenzator, Korozija, Kraljeva družba, Kri, Kruh, Latinščina, Liebigovo pravilo minimuma, London, Louis Pasteur, ... Razširi indeks (42 več) »
- Diplomiranci Univerze v Bonnu
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Univerzi v Gießnu
- Predavatelji na Univerzi v Münchnu
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Rojeni leta 1803
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Albumin
Molekula serumskega albumina v človeški krvni plazmi Albumíni so ena od skupin globularnih, nevtralnih beljakovin, ki so topne v vodi.
Poglej Justus von Liebig in Albumin
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Justus von Liebig in Antoine Lavoisier
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Justus von Liebig in Atom
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Poglej Justus von Liebig in Baron
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Poglej Justus von Liebig in Barvilo
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Justus von Liebig in Biokemija
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Justus von Liebig in Bonn
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Justus von Liebig in Brom
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Justus von Liebig in Copleyjeva medalja
Destilirana voda
Aqua Distillata (Real Farmacia Madrid). Destilirana voda (latinsko aqua destillata) tudi prekapana voda je voda brez ionov, elementov v sledovih in nečistot, ki so prisotne v vodovodni vodi.
Poglej Justus von Liebig in Destilirana voda
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Justus von Liebig in Dihanje
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Justus von Liebig in Doktorat
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Justus von Liebig in Druga svetovna vojna
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Justus von Liebig in Dušik
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Justus von Liebig in Energija
Fižol
Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.
Poglej Justus von Liebig in Fižol
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Justus von Liebig in Fosfor
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Justus von Liebig in Friderik Pregl
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Poglej Justus von Liebig in Friedrich August Kekulé
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Poglej Justus von Liebig in Friedrich Wöhler
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Justus von Liebig in Glina
Grah
''Pisum sativum'' Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva.
Poglej Justus von Liebig in Grah
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Justus von Liebig in Gram
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Justus von Liebig in Hormon
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Justus von Liebig in Izomer
Jacques Charles François Sturm
Jacques Charles François Sturm, francoski matematik, * 29. september 1803, † 15. december 1855.
Poglej Justus von Liebig in Jacques Charles François Sturm
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Poglej Justus von Liebig in Jöns Jacob Berzelius
Jean-Baptiste Boussingault
Jean-Baptiste Boussingault, francoski kemik, * 2. februar 1802, Pariz, † 11. maj 1887.
Poglej Justus von Liebig in Jean-Baptiste Boussingault
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Justus von Liebig in Jeklo
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Poglej Justus von Liebig in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Poglej Justus von Liebig in Joseph Louis Gay-Lussac
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Justus von Liebig in Kalcij
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Justus von Liebig in Kalij
Kalijev hidroksid
Kalijev hidroksid (molekulska formula: KOH) uporabljajo v kemični industriji, pri proizvodnji čistil, gnojil, agrokemikalij, kot razkužilo v kirurgiji, za pridobivanje mehkih kalijevih mil, barvil...Kalijev hidroksid je hidroskopičen, v vodi pa se raztaplja.
Poglej Justus von Liebig in Kalijev hidroksid
Kalijev permanganat
Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.
Poglej Justus von Liebig in Kalijev permanganat
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Justus von Liebig in Kemija
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Justus von Liebig in Kemijska formula
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Justus von Liebig in Kemijski element
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Justus von Liebig in Klor
Kloroform
Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.
Poglej Justus von Liebig in Kloroform
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Justus von Liebig in Kmetijstvo
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Justus von Liebig in Kondenzator
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Justus von Liebig in Korozija
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Justus von Liebig in Kraljeva družba
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Justus von Liebig in Kri
Kruh
Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa.
Poglej Justus von Liebig in Kruh
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Justus von Liebig in Latinščina
Liebigovo pravilo minimuma
Liebigovo pravilo minimuma pravi, da sta razvoj in rast rastlin odvisna od hranilne snovi, ki jo je v podlagi količinsko najmanj.
Poglej Justus von Liebig in Liebigovo pravilo minimuma
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Justus von Liebig in London
Louis Pasteur
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.
Poglej Justus von Liebig in Louis Pasteur
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Justus von Liebig in Maščobe
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Justus von Liebig in Marmor
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Justus von Liebig in Masa
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Justus von Liebig in München
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Justus von Liebig in Mineral
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Justus von Liebig in Molekula
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Justus von Liebig in Montpellier
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Justus von Liebig in Natrij
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Justus von Liebig in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Justus von Liebig in Nemci
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Justus von Liebig in Nikelj
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Justus von Liebig in Nobelova nagrada
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Justus von Liebig in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Justus von Liebig in Ogljikov dioksid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Justus von Liebig in Ogljikov hidrat
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Justus von Liebig in Ogljikovodik
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Justus von Liebig in Organizem
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Justus von Liebig in Organska spojina
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Justus von Liebig in Pariz
Pecilni prašek
Pecilni prašek vsebuje poleg drugih sestavin tudi natrijev hidrogenkarbonat (jedilna soda ali soda bikarbona), ki pri visoki temperaturi razpade.
Poglej Justus von Liebig in Pecilni prašek
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Poglej Justus von Liebig in Porcelan
Prehranjevanje
Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.
Poglej Justus von Liebig in Prehranjevanje
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Justus von Liebig in Presnova
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Justus von Liebig in Radikal (kemija)
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Justus von Liebig in Rastline
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Justus von Liebig in Redoks reakcija
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Justus von Liebig in Seč
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Justus von Liebig in Snov
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Justus von Liebig in Sol
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Justus von Liebig in Srebro
Srebrov nitrat
Srebrov nitrat, s kemijsko formulo AgNO3, je reagent za dokaz Ag+ ionov v kvalitativni analizi.
Poglej Justus von Liebig in Srebrov nitrat
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Justus von Liebig in Steklo
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Justus von Liebig in Topilo
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Justus von Liebig in Toplota
Uspavalo
250px Uspaválo (tudi hipnotik) je zdravilna učinkovina, ki povzroča fiziološkemu spancu podobno stanje oziroma lajša nespečnost.
Poglej Justus von Liebig in Uspavalo
Vitamin
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.
Poglej Justus von Liebig in Vitamin
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Justus von Liebig in Vodik
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Justus von Liebig in Znanost
12. maj
12.
Poglej Justus von Liebig in 12. maj
18. april
18.
Poglej Justus von Liebig in 18. april
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Justus von Liebig in 1803
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Justus von Liebig in 1873
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Bonnu
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Univerzi v Gießnu
Predavatelji na Univerzi v Münchnu
Prejemniki Copleyjeve medalje
Rojeni leta 1803
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Prav tako znan kot Justus Liebig, Liebig, Liebiglovo pravilo minimuma.