Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Adolf Butenandt, Adolf Hitler, Alfred Nobel, Švedi, Švedska, Blagovna znamka, Carl von Ossietzky, Centralna banka, Dinamit, Druga svetovna vojna, Duncan Haldane, Elektron (zlata zlitina), Emil Adolf von Behring, Evro, Frédéric Passy, Friderik Pregl, Gerhard Domagk, Gliste, Henri Dunant, Jacobus Henricus van 't Hoff, Johannes Andreas Grib Fibiger, Karat, Karolinski inštitut, Kraljeva švedska akademija znanosti, Lev Nikolajevič Tolstoj, Medalja, Nacionalsocializem, Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela, Nobelov sklad, Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nobelova nagrada za kemijo, Nobelova nagrada za književnost, Nobelova nagrada za mir, Norveščina, Norveška, Oporoka, Oskar II. Švedski, Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), Rentgenski žarki, Stockholm, Sully Prudhomme, Tretji rajh, Wilhelm Röntgen, Zlato, 10. december, 1901.
Adolf Butenandt
Adolf Friedrich Johann Butenandt, nemški biokemik, nobelovec, * 24. marec 1903, Lehe, Nemčija, † 18. januar 1995, München.
Novo!!: Nobelova nagrada in Adolf Butenandt · Poglej več »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Nobelova nagrada in Adolf Hitler · Poglej več »
Alfred Nobel
Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.
Novo!!: Nobelova nagrada in Alfred Nobel · Poglej več »
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Novo!!: Nobelova nagrada in Švedi · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Nobelova nagrada in Švedska · Poglej več »
Blagovna znamka
Blagóvna známka (trademark ali trade-mark) je pravica industrijske lastnine, s katero se zavaruje kakršenkoli znak ali kombinacija znakov (objekt varstva), ki jih je mogoče grafično prikazati in ki v gospodarskem prometu omogočajo razlikovanje blaga oziroma storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja.
Novo!!: Nobelova nagrada in Blagovna znamka · Poglej več »
Carl von Ossietzky
Carl von Ossietzky, nemški pacifist, novinar, nobelovec, * 3. oktober 1889, Hamburg, † 4. maj 1938, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Nobelova nagrada in Carl von Ossietzky · Poglej več »
Centralna banka
Centralna banka je ustanova, pristojna za izvajanje monetarne politike na določenem območju, na primer v državi ali skupnosti več držav v primeru Evropske Unije.
Novo!!: Nobelova nagrada in Centralna banka · Poglej več »
Dinamit
Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.
Novo!!: Nobelova nagrada in Dinamit · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Nobelova nagrada in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Duncan Haldane
Frederick Duncan Michael Haldane, škotsko-slovenski fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko, * 14. september 1951, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Nobelova nagrada in Duncan Haldane · Poglej več »
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7. stoletje pr. n. št. Broška; nekropola v Karmeirosu, Rodos, okoli 625–600 pr. n. š. Mumificirana moška glava, pokrita z elektronom; Stari Egipt Elektron (latinsko electrum iz grškega èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebraHugh Chisholm, urednik (1911).
Novo!!: Nobelova nagrada in Elektron (zlata zlitina) · Poglej več »
Emil Adolf von Behring
Emil Adolf von Behring, nemški bakteriolog, * 15. marec, 1854, Deutsch-Eylau, Prusija, † 31. marec, 1917, Marburg, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Nobelova nagrada in Emil Adolf von Behring · Poglej več »
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Novo!!: Nobelova nagrada in Evro · Poglej več »
Frédéric Passy
Frédéric Passy, francoski politik, mirovnik in ekonomist, * 20. maj 1822, Pariz, † 12. junij 1912, Neuilly-sur-Seine.
Novo!!: Nobelova nagrada in Frédéric Passy · Poglej več »
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Novo!!: Nobelova nagrada in Friderik Pregl · Poglej več »
Gerhard Domagk
Gerhard Johannes Paul Domagk, nemški bakteriolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Lagow, Provinca Brandenburg, Prusija (danes Poljska), † 24. april 1964, Burgberg pri kraju Königsfeld im Schwarzwald, Zahodna Nemčija.
Novo!!: Nobelova nagrada in Gerhard Domagk · Poglej več »
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Novo!!: Nobelova nagrada in Gliste · Poglej več »
Henri Dunant
Jean Henri Dunant, švicarski mirovnik in humanist, * 8. maj 1828, Ženeva, Švica, † 30. oktober 1910, Heiden.
Novo!!: Nobelova nagrada in Henri Dunant · Poglej več »
Jacobus Henricus van 't Hoff
Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.
Novo!!: Nobelova nagrada in Jacobus Henricus van 't Hoff · Poglej več »
Johannes Andreas Grib Fibiger
Johannes Andreas Grib Fibiger, danski zdravnik in patolog, nobelovec, * 23. april 1867, Silkeborg, Danska, † 23. april 1928, København.
Novo!!: Nobelova nagrada in Johannes Andreas Grib Fibiger · Poglej več »
Karat
Karat je enota, ki se uporablja na več načinov.
Novo!!: Nobelova nagrada in Karat · Poglej več »
Karolinski inštitut
Karolinski inštitut je javna medicinska univerza s sedežem v Občini Solna (del mestnega območja Stockholma) na Švedskem.
Novo!!: Nobelova nagrada in Karolinski inštitut · Poglej več »
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Novo!!: Nobelova nagrada in Kraljeva švedska akademija znanosti · Poglej več »
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Nobelova nagrada in Lev Nikolajevič Tolstoj · Poglej več »
Medalja
Različne medalje Medalja ali tudi kolajna (ang. Medal, ita. Medaglia, fra. médaille, lat. metallum) je ploščat, običajno okrogel kovinski predmet z reliefno podobo ali napisom.
Novo!!: Nobelova nagrada in Medalja · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nacionalsocializem · Poglej več »
Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela
Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela je nagrada za dosežke na področju ekonomije, ki jo od leta 1969 podeljuje švedski Nobelov sklad.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nobelov sklad · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »
Nobelova nagrada za književnost
Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Novo!!: Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »
Norveščina
Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.
Novo!!: Nobelova nagrada in Norveščina · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Nobelova nagrada in Norveška · Poglej več »
Oporoka
Alfreda Nobela, 25. avgust 1895 Oporoka, testament ali izjava poslednje volje je enostranski pravni akt, s katerim oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.
Novo!!: Nobelova nagrada in Oporoka · Poglej več »
Oskar II. Švedski
Oskar II. (polno ime Oscar Fredrik), švedski in norveški kralj, * 21. januar 1829, Stockholmska palača, Stockholm, † 8. december 1907, Stockholmska palača, Stockholm.
Novo!!: Nobelova nagrada in Oskar II. Švedski · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Nobelova nagrada in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Novo!!: Nobelova nagrada in Rak (bolezen) · Poglej več »
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Novo!!: Nobelova nagrada in Rentgenski žarki · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Nobelova nagrada in Stockholm · Poglej več »
Sully Prudhomme
Sully Prudhomme (s polnim imenom René François Armand Prudhomme), francoski filozof, pesnik, esejist in nobelovec, * 16. marec 1839, Pariz, Francija, † 6. september 1907, Châtenay-Malabry.
Novo!!: Nobelova nagrada in Sully Prudhomme · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Nobelova nagrada in Tretji rajh · Poglej več »
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Novo!!: Nobelova nagrada in Wilhelm Röntgen · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Nobelova nagrada in Zlato · Poglej več »
10. december
10.
Novo!!: Nobelova nagrada in 10. december · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nobelova nagrada in 1901 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Nobelov nagrajenec, Nobelove nagrade, Nobelovec, Nobelovka, Nobelprize.org.
