Kazalo
51 odnosi: Adolf Hitler, Berlin, Biokemija, Biologija, Buba, Diploma, Domači prašič, Družba cesarja Viljema, Družba Maxa Plancka, Druga svetovna vojna, Encim, Eritrocit, Estrogen, Feromon, Gdansk, Gen, Hormon, Humboldtova univerza v Berlinu, Jajčnik, Kemija, Koncentracijsko taborišče, Kristalizacija, Levitev, München, Modelni organizem, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Nemčija, Nemci, Nobelov sklad, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za kemijo, Organska kemija, Pigment, Progesteron, Prva svetovna vojna, Sabljanje, Seč, Steroidni hormon, Sviloprejka, Teorija, Tretji rajh, Univerza Harvard, Univerza v Göttingenu, Univerza v Münchnu, Univerza v Tübingenu, Združene države Amerike, 18. januar, 1903, 1995, ... Razširi indeks (1 več) »
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Diplomiranci Univerze v Marburgu
- Nemški biokemiki
- Nobelovi nagrajenci za kemijo
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
- Predavatelji na Univerzi v Münchnu
- Predavatelji na Univerzi v Tübingenu
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
- Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke
- Člani Pruske akademije znanosti
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Adolf Butenandt in Adolf Hitler
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Adolf Butenandt in Berlin
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Adolf Butenandt in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Adolf Butenandt in Biologija
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Poglej Adolf Butenandt in Buba
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Adolf Butenandt in Diploma
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Adolf Butenandt in Domači prašič
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Poglej Adolf Butenandt in Družba cesarja Viljema
Družba Maxa Plancka
Glavna upravna stavba Družbe Maxa PlanckaDružba Maxa Plancka (s polnim imenom Družba Maxa Plancka za napredek znanosti) je ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij s sedežem v Berlinu in sedežem uprave v Münchnu.
Poglej Adolf Butenandt in Družba Maxa Plancka
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Adolf Butenandt in Druga svetovna vojna
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Adolf Butenandt in Encim
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Adolf Butenandt in Eritrocit
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Poglej Adolf Butenandt in Estrogen
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Adolf Butenandt in Feromon
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Adolf Butenandt in Gdansk
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Adolf Butenandt in Gen
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Adolf Butenandt in Hormon
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Adolf Butenandt in Humboldtova univerza v Berlinu
Jajčnik
Jajčnik (latinsko Ovarium) je del ženskih spolnih organov.
Poglej Adolf Butenandt in Jajčnik
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Adolf Butenandt in Kemija
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Poglej Adolf Butenandt in Koncentracijsko taborišče
Kristalizacija
geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.
Poglej Adolf Butenandt in Kristalizacija
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Adolf Butenandt in Levitev
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Adolf Butenandt in München
Modelni organizem
biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.
Poglej Adolf Butenandt in Modelni organizem
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Adolf Butenandt in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Adolf Butenandt in Nacionalsocializem
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Adolf Butenandt in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Adolf Butenandt in Nemci
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Poglej Adolf Butenandt in Nobelov sklad
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Adolf Butenandt in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Adolf Butenandt in Nobelova nagrada za kemijo
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Adolf Butenandt in Organska kemija
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Adolf Butenandt in Pigment
Progesteron
Progesterón, tudi P4 (pregn-4-en-3,20-dion) je steroidni hormon, glavni progestogen, ki ščiti nosečnost.
Poglej Adolf Butenandt in Progesteron
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Adolf Butenandt in Prva svetovna vojna
Sabljanje
Atenah (17. avgusta 2004). Sabljanje je družina športov in dejavnosti, ki zajemajo oborožene spopade, ki vključujejo rezanje, vbadanje ali udarjanje s pomočjo hladnega orožja.
Poglej Adolf Butenandt in Sabljanje
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Adolf Butenandt in Seč
Steroidni hormon
Steroidni hormoni so hormoni steroidne strukture in nastanejo z oksidacijo sterolov.
Poglej Adolf Butenandt in Steroidni hormon
Sviloprejka
Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.
Poglej Adolf Butenandt in Sviloprejka
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Adolf Butenandt in Teorija
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Adolf Butenandt in Tretji rajh
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Poglej Adolf Butenandt in Univerza Harvard
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Adolf Butenandt in Univerza v Göttingenu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Adolf Butenandt in Univerza v Münchnu
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Adolf Butenandt in Univerza v Tübingenu
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Adolf Butenandt in Združene države Amerike
18. januar
18.
Poglej Adolf Butenandt in 18. januar
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Adolf Butenandt in 1903
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Adolf Butenandt in 1995
24. marec
24.
Poglej Adolf Butenandt in 24. marec
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Diplomiranci Univerze v Marburgu
Nemški biokemiki
Nobelovi nagrajenci za kemijo
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
Predavatelji na Univerzi v Münchnu
Predavatelji na Univerzi v Tübingenu
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Adolf Friedrich Johann Butenandt.