Kazalo
35 odnosi: Astrofizika, Atom, Biologija, Družboslovje, Evolucija, Filozofija, Fizika, Flogistonska teorija, Geologija, Glasba, Grščina, Hipoteza, Karl Popper, Kemija, Kinetična teorija plinov, Književnost, Literarna teorija, Matematika, Meteorologija, Model, Naravoslovje, Podnebna spremenljivost, Pojav, Praksa, Razodetje, Religija, Sopomenka, Tehnika, Tektonika plošč, Teorija števil, Teorija grafov, Teorija relativnosti, Veda, Verjetnost, Znanost.
- Abstrakcija
- Ontologija
- Sistemi
- Teorije
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Teorija in Astrofizika
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Teorija in Atom
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Teorija in Biologija
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Teorija in Družboslovje
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Teorija in Evolucija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Teorija in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Teorija in Fizika
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Poglej Teorija in Flogistonska teorija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Teorija in Geologija
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Teorija in Glasba
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Teorija in Grščina
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Teorija in Hipoteza
Karl Popper
Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Teorija in Karl Popper
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Teorija in Kemija
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Teorija in Kinetična teorija plinov
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Teorija in Književnost
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Teorija in Literarna teorija
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Teorija in Matematika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Teorija in Meteorologija
Model
Model ''ladje Alcide C. Horth'' Modél je pomanjšan posnetek realnosti.
Poglej Teorija in Model
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Teorija in Naravoslovje
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Poglej Teorija in Podnebna spremenljivost
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Teorija in Pojav
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Poglej Teorija in Praksa
Razodetje
Razodétje je glagolnik od razodeti, kateri se po navadi uporablja kot razodetje resnice, skrivnosti; kar se razodene je mišljeno, da se razkrije ali odkrije.
Poglej Teorija in Razodetje
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Teorija in Religija
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Teorija in Sopomenka
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Teorija in Tehnika
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Teorija in Tektonika plošč
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Teorija in Teorija števil
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Teorija in Teorija grafov
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Teorija in Teorija relativnosti
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Teorija in Veda
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Teorija in Verjetnost
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Teorija in Znanost
Glej tudi
Abstrakcija
Ontologija
Sistemi
Teorije
Prav tako znan kot De-jure.