Kazalo
40 odnosi: Ščitaste stenice, Čreslovina, Biološki spol, Bombaž, Dvokrilci, Entomologija, Fiziologija, Genotip, Gonadoliberin, Grščina, Hrošči, Jajčece, Kemija, Kobilice, Koruza, Linolenska kislina, Listne uši, Mačke, Metulji, Morski ježki, Mravlje, Naravno okolje, Nasonov feromon, Ogljikovodik, Organizem, Parjenje, Pes, Plenilstvo, Plod, Polkrilci, Pravi rilčkarji, Raki, Rastline, Rastlinojedec, Riž, Seč, Termiti, Vretenčarji, Vrsta (biologija), 1959.
- Feromoni
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Feromon in Ščitaste stenice
Čreslovina
Taninska kislina Čreslovina ali tanin je rastlinska polifenolna spojina grenkega okusa, ki veže in obarja ali zvija proteine.
Poglej Feromon in Čreslovina
Biološki spol
Samec in samica fazana se na zunaj razlikujeta tako po velikosti kot po obarvanosti Biolóški spôl je posledica kombiniranja genetskih lastnosti organizmov pri spolnem razmnoževanju, pri katerem pride do diferenciacije v moško ali žensko obliko (spol).
Poglej Feromon in Biološki spol
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Feromon in Bombaž
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Feromon in Dvokrilci
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Feromon in Entomologija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Feromon in Fiziologija
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Poglej Feromon in Genotip
Gonadoliberin
Struktura GNRH1 (iz PDB 1YY1) (gonadoliberin) Gonadoliberin ali sproščevalni hormon gonadotropinov ali GnRH (angl. gonadotropins releasing hormone) je dekapeptidni hormon, ki ga izloča hipotalamus.
Poglej Feromon in Gonadoliberin
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Feromon in Grščina
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Feromon in Hrošči
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Feromon in Jajčece
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Feromon in Kemija
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Feromon in Kobilice
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Feromon in Koruza
Linolenska kislina
Linolenska kislina, natančneje α-linolenska kislina, (IUPAC-ime: cis,cis,cis-oktadeka-9,12,15-trienojska kislina) je trikrat nenasičena maščobna kislina z 18 ogljikovimi atomi, ki spada med 3-omega maščobne kisline.
Poglej Feromon in Linolenska kislina
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Feromon in Listne uši
Mačke
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.
Poglej Feromon in Mačke
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Feromon in Metulji
Morski ježki
Morski ježki (znanstveno ime Echinoidea) so morski organizmi iz skupine iglokožcev.
Poglej Feromon in Morski ježki
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Feromon in Mravlje
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Feromon in Naravno okolje
Nasonov feromon
Čebela izpostavlja Nasonovo žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Nasonov feromon (tudi Nasanov) je feromon, ki ga izločajo čebelje delavke in pripomore pri orientaciji drugih čebeljih delavk pri povratku k panju po paši.
Poglej Feromon in Nasonov feromon
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Feromon in Ogljikovodik
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Feromon in Organizem
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Feromon in Parjenje
Pes
Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).
Poglej Feromon in Pes
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Feromon in Plenilstvo
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Feromon in Plod
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Feromon in Polkrilci
Pravi rilčkarji
Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.
Poglej Feromon in Pravi rilčkarji
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Feromon in Raki
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Feromon in Rastline
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Feromon in Rastlinojedec
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Feromon in Riž
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Feromon in Seč
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Feromon in Termiti
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Feromon in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Feromon in Vrsta (biologija)
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Feromon in 1959