Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Adolf Hitler, Berlin, Državljanska nepokorščina, Fedor von Bock, Hamburg, Hermann Göring, Kurt von Hammerstein-Equord, Kurt von Schleicher, Nemčija, Nemci, Nobelova nagrada, Novinarstvo, Pacifizem, Reichswehr, Sovjetska zveza, Veleizdaja, Versajska mirovna pogodba, Vohunstvo, Zapor Spandau, 1889, 1938, 3. oktober, 4. maj.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Carl von Ossietzky in Adolf Hitler · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Berlin · Poglej več »
Državljanska nepokorščina
Protest v New Yorku Državljanska nepokorščina (tudi državljanska neposlušnost) je oblika nenasilnega protesta oziroma upora proti oblasti z zavračanjem družbeno nepravičnih ali nelegitimnih zakonov, odlokov in ostalih političnih dejanj.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Državljanska nepokorščina · Poglej več »
Fedor von Bock
Fedor von Bock, nemški feldmaršal, * 3. december 1880, Kustrin, † 4. maj 1945, Schleswig-Holstein.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Fedor von Bock · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Hamburg · Poglej več »
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Hermann Göring · Poglej več »
Kurt von Hammerstein-Equord
Kurt Freiherr von Hammerstein-Equord, nemški general in plemič, * 26. september 1878, Hinrichshagen, Mecklenburg-Strelitz, † 24. april 1943, Berlin-Dahlem.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Kurt von Hammerstein-Equord · Poglej več »
Kurt von Schleicher
Kurt Ferdinand Friedrich Hermann von Schleicher, nemški general in politik,* 7. april 1882, Brandenburg an der Havel, Nemčija, † 30. junij 1934, Brandenburg an der Havel, Nemčija.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Kurt von Schleicher · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Nemci · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Nobelova nagrada · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Novinarstvo · Poglej več »
Pacifizem
Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Pacifizem · Poglej več »
Reichswehr
Reichswehr (nemško »Državna obramba«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1919 do 1935, ko je bil preimenovan v Wehrmacht.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Reichswehr · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Sovjetska zveza · Poglej več »
Veleizdaja
Veleizdaja je kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Veleizdaja · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Vohunstvo
Vohunstvo je vojaški izraz, ki označuje vsakakršno dejanje, storjeno s strani posameznika ali organizacije, ki si želi pridobiti tajne ali strogo zaupne podatke (dokumente, stvari,...) brez privolitve lastnika le-teh podatkov.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Vohunstvo · Poglej več »
Zapor Spandau
Zapor Spandau je bivši zapor v četrti Spandau v Berlinu.
Novo!!: Carl von Ossietzky in Zapor Spandau · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Carl von Ossietzky in 1889 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Carl von Ossietzky in 1938 · Poglej več »
3. oktober
3.
Novo!!: Carl von Ossietzky in 3. oktober · Poglej več »
4. maj
4.
Novo!!: Carl von Ossietzky in 4. maj · Poglej več »
