Kazalo
23 odnosi: Étienne Bonnot de Condillac, Biologija, Francija, Francoska revolucija, Francozi, Giljotina, Gorenje (kemija), Henry Cavendish, Ilustracija, Kemična sprememba, Kemija, Kisik, Masa, Merska enota, Pariz, Reagent, Stehiometrija, Vodik, Zakon o ohranitvi mase, 1743, 1794, 26. avgust, 8. maj.
- Francoski biologi
- Francoski rimokatoličani
- Odkritelji kemičnih elementov
- Rojeni leta 1743
- Umrli leta 1794
Étienne Bonnot de Condillac
Étienne Bonnot de Condillac, francoski filozof, ekonomist in enciklopedist, * 30. september 1714, Grenoble, Francija, † 3. avgust 1789, Beaugency, Francija.
Poglej Antoine Lavoisier in Étienne Bonnot de Condillac
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Antoine Lavoisier in Biologija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Antoine Lavoisier in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Antoine Lavoisier in Francoska revolucija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Antoine Lavoisier in Francozi
Giljotina
Giljotina (v slovenščini so jo nekoč poskusili prevesti kot glavosečnica) je naprava za obglavljanje, ki so jo uporabljali še posebej v času francoske revolucije, ko je vladal Maximilien Robespierre (pred časom vladanja Napoleona).
Poglej Antoine Lavoisier in Giljotina
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Antoine Lavoisier in Gorenje (kemija)
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Poglej Antoine Lavoisier in Henry Cavendish
Ilustracija
Ilustracija na temo knjižnični red avtorice Ines Zgonc. Ilustracija je predstavitvena slikovna forma, narejena v risbi, sliki, fotografiji ali kateri drugi umetniški tehniki, z namenom, da prikaže in razloži čutne informacije (na primer slikovna razlaga zgodbe, članka v časopisu, pesmi,...) skozi grafično reprezentacijo.
Poglej Antoine Lavoisier in Ilustracija
Kemična sprememba
Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.
Poglej Antoine Lavoisier in Kemična sprememba
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Antoine Lavoisier in Kemija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Antoine Lavoisier in Kisik
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Antoine Lavoisier in Masa
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Antoine Lavoisier in Merska enota
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Antoine Lavoisier in Pariz
Reagent
Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.
Poglej Antoine Lavoisier in Reagent
Stehiometrija
Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.
Poglej Antoine Lavoisier in Stehiometrija
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Antoine Lavoisier in Vodik
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Poglej Antoine Lavoisier in Zakon o ohranitvi mase
1743
1743 (MDCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Antoine Lavoisier in 1743
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Antoine Lavoisier in 1794
26. avgust
26.
Poglej Antoine Lavoisier in 26. avgust
8. maj
8.
Poglej Antoine Lavoisier in 8. maj
Glej tudi
Francoski biologi
Francoski rimokatoličani
Odkritelji kemičnih elementov
Rojeni leta 1743
Umrli leta 1794
Prav tako znan kot Antoine Laurent Lavoisier, Antoine Laurent de Lavoisier, Antoine-Laurent de Lavoisier, Lavoisier.