Kazalo
36 odnosi: Arhimed, Žerjav (stroj), De architectura, Entaza, Fontana, Gnomon, Hagija Sofija, Heronova formula, Heronski trikotnik, Kompleksno število, Ksenofont, Ktezibij, Kubooktaeder, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Menelaj Aleksandrijski, Mlin na veter, Niccolo Fontana Tartaglia, Odboj, Parni stroj, Pitos, Rafael Bombelli, Regiomontan, Rimska tehnologija, Rimsko cesarstvo, Romb, Seznam fizikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam zgodovinskih vsebin, Vilijem iz Moerbeka, Vodna ura, Vrata (arhitektura), Zgodovina števila π, 100, 20.
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Heron in Arhimed
Žerjav (stroj)
right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.
Poglej Heron in Žerjav (stroj)
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Heron in De architectura
Entaza
V arhitekturi, entaza pomeni uporabo konveksne krivulje na površini arhitekturnega elementa, v estetske namene.
Poglej Heron in Entaza
Fontana
Fontana je lahko.
Poglej Heron in Fontana
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Heron in Gnomon
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Heron in Hagija Sofija
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Heron in Heronova formula
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Heron in Heronski trikotnik
Kompleksno število
1.
Poglej Heron in Kompleksno število
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Heron in Ksenofont
Ktezibij
Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Heron in Ktezibij
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Heron in Kubooktaeder
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Heron in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Heron in Kvadratni koren števila 5
Menelaj Aleksandrijski
Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.
Poglej Heron in Menelaj Aleksandrijski
Mlin na veter
seznam svetovne dediščine Mlin na veter so uporabljali v visokem srednjem veku in zgodnjem novem veku za mletje žita.
Poglej Heron in Mlin na veter
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Heron in Niccolo Fontana Tartaglia
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Heron in Odboj
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Heron in Parni stroj
Pitos
Bronastodobni pitos s Krete, okoli 1,6 m visok, poln je bil težak okoli 2 toni Pitosi iz Knososa. Stali so v jamah zaradi stabilnosti in dostopa. Pitos (grško πίθος) je ime za starogrško veliko posodo za shranjevanje.
Poglej Heron in Pitos
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Heron in Rafael Bombelli
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Heron in Regiomontan
Rimska tehnologija
Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.
Poglej Heron in Rimska tehnologija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Heron in Rimsko cesarstvo
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Heron in Romb
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Heron in Seznam fizikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Heron in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Heron in Seznam matematikov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Heron in Seznam zgodovinskih vsebin
Vilijem iz Moerbeka
Viljem iz Moerbeka, (nizozemsko: Willem van Moerbeke; latinsko: Guillelmus de Morbeka), je bil srednjeveški prevajalec filozofskih, medicinskih in znanstvenih besedil iz grškega jezika v latinščino.
Poglej Heron in Vilijem iz Moerbeka
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Heron in Vodna ura
Vrata (arhitektura)
Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.
Poglej Heron in Vrata (arhitektura)
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Heron in Zgodovina števila π
100
100 (C) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Heron in 100
20
20 (XX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Heron in 20
Prav tako znan kot Heron Aleksandrijski.