Kazalo
32 odnosi: Darcy-Weisbachova enačba, Dolžina, Električna napetost, Električni tok, Električni upor, Fizik, Fiziologija, Francozi, Hitrost, Kapilara, Kri, Laminarni tok, Nemci, Ohmov zakon, Pi, Pljuča, Polmer, Presek, Prostorninski pretok, Reynoldsovo število, Stisljivost, Tekočina, Tlak, Turbulentni tok, Valj, Vena, Viskoznost, 1838, 1839, 1840, 1846, 1891.
- Matematika v medicini
Darcy-Weisbachova enačba
Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.
Poglej Poiseuillov zakon in Darcy-Weisbachova enačba
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Poiseuillov zakon in Dolžina
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Poiseuillov zakon in Električna napetost
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Poiseuillov zakon in Električni tok
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Poiseuillov zakon in Električni upor
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Poiseuillov zakon in Fizik
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Poiseuillov zakon in Fiziologija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Poiseuillov zakon in Francozi
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Poiseuillov zakon in Hitrost
Kapilara
Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.
Poglej Poiseuillov zakon in Kapilara
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Poiseuillov zakon in Kri
Laminarni tok
Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.
Poglej Poiseuillov zakon in Laminarni tok
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Poiseuillov zakon in Nemci
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Poglej Poiseuillov zakon in Ohmov zakon
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Poiseuillov zakon in Pi
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Poiseuillov zakon in Pljuča
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Poiseuillov zakon in Polmer
Presek
Presèk ima več pomenov.
Poglej Poiseuillov zakon in Presek
Prostorninski pretok
Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.
Poglej Poiseuillov zakon in Prostorninski pretok
Reynoldsovo število
Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.
Poglej Poiseuillov zakon in Reynoldsovo število
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Poiseuillov zakon in Stisljivost
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Poiseuillov zakon in Tekočina
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Poiseuillov zakon in Tlak
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Poglej Poiseuillov zakon in Turbulentni tok
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Poiseuillov zakon in Valj
Vena
Srčno-žilni sistem pri človeku; glavne vene so obarvane modro Vena ali dovodnica je žila, po kateri kri teče proti srcu.
Poglej Poiseuillov zakon in Vena
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Poiseuillov zakon in Viskoznost
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Poiseuillov zakon in 1838
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Poiseuillov zakon in 1839
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Poiseuillov zakon in 1840
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Poiseuillov zakon in 1846
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Poiseuillov zakon in 1891