Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Afganistan, Ahemenidi, Ai-Khanoum, Akadščina, Aleksander Veliki, Anatolija, Antioh II. Teos, Antiohov valj, Apolon, Basileus, Bitinija, Borsipa, Damask, Darej III., Galci, Grška mitologija, Indijska podcelina, Jacques-Louis David, Kapadokija, Mezopotamija, Pergamon, Perzija, Ptolemaj I. Soter, Sarde, Selevk I. Nikator, Selevk II. Kalinik, Selevkidsko cesarstvo, Seznam perzijskih kraljev, Sirija, Sofistika, Sogdija, 2. junij, 261 pr. n. št., 324 pr. n. št..
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Antioh I. Soter in Afganistan · Poglej več »
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.
Novo!!: Antioh I. Soter in Ahemenidi · Poglej več »
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4. stoletju pr. n. št. po osvojitvi Aleksandra Velikega. Nedavna analiza zdaj močno kaže, da je bilo mesto ustanovljeno c. 280 pr. n. št. od selevkidskega kralja Antioha I. Mesto se nahaja v pokrajini Takhar, v severnem Afganistanu, ob sotočju rek Oxus (danes Amu Darja) in Kokča ter na pragu indijske podceline. Ai-Khanoum je bil med osrednjimi točkami helenizma na Vzhodu že skoraj dve stoletji, dokler ga niso uničili nomadski osvajalci okrog 145 pr. n. št. v času smrti Evkratida. Najdišče je bilo izkopano s pomočjo arheološkega dela francoske misije DAFA pod Paulom Bernardom med letoma 1964 in 1978 ter ruskimi znanstveniki. Delo je moralo biti opuščeno v začetku sovjetske vojne v Afganistanu, v kateri je bilo mesto oplenjeno in uporabljeno kot bojišče, pri čemer je ostalo zelo malo izvornega materiala.
Novo!!: Antioh I. Soter in Ai-Khanoum · Poglej več »
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Novo!!: Antioh I. Soter in Akadščina · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Antioh I. Soter in Aleksander Veliki · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Antioh I. Soter in Anatolija · Poglej več »
Antioh II. Teos
Antioh II.
Novo!!: Antioh I. Soter in Antioh II. Teos · Poglej več »
Antiohov valj
Antiohov valj je valj selevkidskega vladarja Antioha I. Soterja iz obdobja okoli 250 pr.
Novo!!: Antioh I. Soter in Antiohov valj · Poglej več »
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Novo!!: Antioh I. Soter in Apolon · Poglej več »
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Novo!!: Antioh I. Soter in Basileus · Poglej več »
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Novo!!: Antioh I. Soter in Bitinija · Poglej več »
Borsipa
Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.
Novo!!: Antioh I. Soter in Borsipa · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Antioh I. Soter in Damask · Poglej več »
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Novo!!: Antioh I. Soter in Darej III. · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Antioh I. Soter in Galci · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: Antioh I. Soter in Grška mitologija · Poglej več »
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Antioh I. Soter in Indijska podcelina · Poglej več »
Jacques-Louis David
Jacques-Louis David (francosko), francoski slikar, * 30. avgust 1748, Pariz, Francija, † 29. december 1825, Bruselj, Kraljevina Združene Nizozemske (zdaj Belgija).
Novo!!: Antioh I. Soter in Jacques-Louis David · Poglej več »
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Novo!!: Antioh I. Soter in Kapadokija · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Antioh I. Soter in Mezopotamija · Poglej več »
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Novo!!: Antioh I. Soter in Pergamon · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Antioh I. Soter in Perzija · Poglej več »
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Novo!!: Antioh I. Soter in Ptolemaj I. Soter · Poglej več »
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Novo!!: Antioh I. Soter in Sarde · Poglej več »
Selevk I. Nikator
Selevk I., znan po nadimku Nikator (»zmagovalec«), starogrški general, * okrog 358 pr.
Novo!!: Antioh I. Soter in Selevk I. Nikator · Poglej več »
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Novo!!: Antioh I. Soter in Selevk II. Kalinik · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Antioh I. Soter in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Novo!!: Antioh I. Soter in Seznam perzijskih kraljev · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Antioh I. Soter in Sirija · Poglej več »
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Novo!!: Antioh I. Soter in Sofistika · Poglej več »
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Novo!!: Antioh I. Soter in Sogdija · Poglej več »
2. junij
2.
Novo!!: Antioh I. Soter in 2. junij · Poglej več »
261 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Antioh I. Soter in 261 pr. n. št. · Poglej več »
324 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Antioh I. Soter in 324 pr. n. št. · Poglej več »
