Kazalo
58 odnosi: Akt (upodobitev), Alegorija, Arheologija, Arhitektura, Atribut (umetnost), Žanr (likovna umetnost), Živali, Črta, Barok, Barva, Bizantinska umetnost, Dendrokronologija, Digitalizacija, Etnologija, Etruščanska umetnost, Geometrijski lik, Gotska umetnost, Humanizem, Ideal, Ikonografija, Ikonologija, Iluzionizem (umetnost), Impresionizem, Infrardeče valovanje, Kip, Kompozicija, Krajinsko slikarstvo, Manierizem, Mezopotamska umetnost, Novi vek, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Perspektiva (likovna umetnost), Pigment, Poosebljenje, Portret, Površina, Prostor, Rastline, Renesansa, Rentgenski žarki, Rimska umetnost, Rokoko, Romanika, Seznam evropskih umetniških gibanj, Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, Simbol, Slika, Srednji vek, Stari vek, Starogrška umetnost, ... Razširi indeks (8 več) »
- Humanistika
- Področja zgodovine
Akt (upodobitev)
Akt je upodobitev golega ali skoraj golega človeškega telesa.
Poglej Umetnostna zgodovina in Akt (upodobitev)
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Umetnostna zgodovina in Alegorija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Umetnostna zgodovina in Arheologija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Umetnostna zgodovina in Arhitektura
Atribut (umetnost)
Atribut (lat. attribuire - dodati) je v umetnosti razpoznavno znamenje, pridevek, po katerem prepoznamo figuralno predstavljeno osebo.
Poglej Umetnostna zgodovina in Atribut (umetnost)
Žanr (likovna umetnost)
Žanr v slikarstvu je izraz za slike, pri katerih je glavna tema človeška figura, ki ji ni vezana nobena posebna identiteta - z drugimi besedami, figure niso portreti, liki iz zgodbe ali alegorična personifikacija.
Poglej Umetnostna zgodovina in Žanr (likovna umetnost)
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Umetnostna zgodovina in Živali
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Poglej Umetnostna zgodovina in Črta
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Umetnostna zgodovina in Barok
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Umetnostna zgodovina in Barva
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Umetnostna zgodovina in Bizantinska umetnost
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Poglej Umetnostna zgodovina in Dendrokronologija
Digitalizacija
Digitalizacija analognega signala Digitizacija je opisovanje objekta, slike, zvoka, dokumenta ali signala (navadno analognega signala) z binarno kodo, običajno z namenom, da bi ga shranili oz.
Poglej Umetnostna zgodovina in Digitalizacija
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Umetnostna zgodovina in Etnologija
Etruščanska umetnost
Etruščanska Himera iz Arezza Etruščanska umetnost se je razvila pod vplivom vzhodnih kultur, predvsem iz Grčije, pa tudi kot posledica okolja v katerem so prebivali, to je osrednje območje med reko Arno in Tibero.
Poglej Umetnostna zgodovina in Etruščanska umetnost
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Umetnostna zgodovina in Geometrijski lik
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Umetnostna zgodovina in Gotska umetnost
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Umetnostna zgodovina in Humanizem
Ideal
Ideal (latinsko idealis - kateri obstaja samo v mislih) filozofski pojem, pomeni vzor splošne popolnosti, katera ustreza družbenim, moralnim, estetskim in religioznim normam.
Poglej Umetnostna zgodovina in Ideal
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Umetnostna zgodovina in Ikonografija
Ikonologija
Ikonologija je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja z razlago podob.
Poglej Umetnostna zgodovina in Ikonologija
Iluzionizem (umetnost)
Iluzionizem v umetnostni zgodovini pomeni bodisi umetniško tradicijo, v kateri umetniki ustvarjajo umetniško delo, ki se zdi, da si deli prostor z gledalcem"Illusionism," Grove Art Online.
Poglej Umetnostna zgodovina in Iluzionizem (umetnost)
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Poglej Umetnostna zgodovina in Impresionizem
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Umetnostna zgodovina in Infrardeče valovanje
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Umetnostna zgodovina in Kip
Kompozicija
Kompozícija je lahko.
Poglej Umetnostna zgodovina in Kompozicija
Krajinsko slikarstvo
Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.
Poglej Umetnostna zgodovina in Krajinsko slikarstvo
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Umetnostna zgodovina in Manierizem
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Umetnostna zgodovina in Mezopotamska umetnost
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Umetnostna zgodovina in Novi vek
Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za umetnostno zgodovino deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poglej Umetnostna zgodovina in Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Umetnostna zgodovina in Perspektiva (likovna umetnost)
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Umetnostna zgodovina in Pigment
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Umetnostna zgodovina in Poosebljenje
Portret
Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.
Poglej Umetnostna zgodovina in Portret
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Umetnostna zgodovina in Površina
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Umetnostna zgodovina in Prostor
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Umetnostna zgodovina in Rastline
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Umetnostna zgodovina in Renesansa
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Umetnostna zgodovina in Rentgenski žarki
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Umetnostna zgodovina in Rimska umetnost
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Umetnostna zgodovina in Rokoko
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Umetnostna zgodovina in Romanika
Seznam evropskih umetniških gibanj
Kronološki seznam evropskih umetniških gibanj.
Poglej Umetnostna zgodovina in Seznam evropskih umetniških gibanj
Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev.
Poglej Umetnostna zgodovina in Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Umetnostna zgodovina in Simbol
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Poglej Umetnostna zgodovina in Slika
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Umetnostna zgodovina in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Umetnostna zgodovina in Stari vek
Starogrška umetnost
Umetnost antične Grčije je zelo vplivala na kulturo mnogih držav po vsem svetu, še posebej v kiparstvu in arhitekturi.
Poglej Umetnostna zgodovina in Starogrška umetnost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Umetnostna zgodovina in Svetloba
Tihožitje
Marije Auersperg Attems Jesensko tihožitje v fotografiji Lovsko tihožitje Tihožitje je upodobitev razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari, kot so cvetje, glasbila, ubita divjačina, posodje...
Poglej Umetnostna zgodovina in Tihožitje
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Umetnostna zgodovina in Točka
Umetnost egejskih kultur
''Kikladski idol'', 2700–2300 pr. n. št., višina 27 cm, kamen, Louvre, Pariz, maskota olimpijskih iger v Atenah 2004 ''Idol z Amorga'', zgodnje kikladsko obdobje, marmor, 88, 8 x 1 7,8 x 6 cm, Karlsruhe, Nemčija Umetnost egejskih kultur je umetnost kikladske, minojske (kretske) in mikenske kulture, ki so cvetele na širšem prostoru ob Egejskem morju okoli leta 2200–1200 pr.
Poglej Umetnostna zgodovina in Umetnost egejskih kultur
Umetnost Starega Egipta
Tutmozis, doprsni kip Nefertiti, 1345 pr. n. št., Egipčasnki muzej v Berlinu Staroegipčanska umetnost je slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in druge umetnosti, ki so jih civilizacije starega Egipta v spodnji dolini Nila oblikovale od okoli 3000 pred našim štetjem do 100 n. št..
Poglej Umetnostna zgodovina in Umetnost Starega Egipta
Univerza Duke
Univerza Duke, poslovenjeno tudi Dukeova univerza, je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Durham, Severna Karolina, Združene države Amerike.
Poglej Umetnostna zgodovina in Univerza Duke
Veduta
Veduta lahko pomeni.
Poglej Umetnostna zgodovina in Veduta
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Umetnostna zgodovina in Zgodovina umetnosti