Kazalo
103 odnosi: Agora, Akropola, Aleksander Veliki, Antika, Antiohija, Apel, Apulija, Atenska akropola, Barberinijev Favn, Belvederski torzo, Beocija, Bitka pri Akciju, Britanski muzej, Bron, Canosa di Puglia, Cela, Deček si izdira trn, Delos, Demosten, Diadohi, Dioniz, Dvanajst bogov Olimpa, Efez, Ermitaž, Filigran, Freska, Friz, Furiettijevi Kentavri, Gaja, Gema, Gonzagova kameja, Grško gledališče, Hidrija (posoda), Hiton, Johann Joachim Winckelmann, Jonija, Jordanija, Kameja, Kampanija, Kapitel, Kikladi, Kipar, Kolonada, Korintski slog, Kositer, Krater iz Dervenija, Kreta, Laokoontova skupina, Larnaks, Lizip, ... Razširi indeks (53 več) »
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Helenistična umetnost in Agora
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Helenistična umetnost in Akropola
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Helenistična umetnost in Aleksander Veliki
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Helenistična umetnost in Antika
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Helenistična umetnost in Antiohija
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Helenistična umetnost in Apel
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Helenistična umetnost in Apulija
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Helenistična umetnost in Atenska akropola
Barberinijev Favn
Barberinijev Favn, tudi Fauno Barberini ali Pijani Satir je marmorni kip v naravni velikosti (visok 215 cm), ki se nahaja v Glyptoteki v Münchnu v Nemčiji.
Poglej Helenistična umetnost in Barberinijev Favn
Belvederski torzo
Belvederski torzo je fragment marmornega kipa golega moškega, na sprednji strani baze podpisanega z »Apollonios, sin Nestorja atenskega«, ki v antični literaturi ni omenjen.
Poglej Helenistična umetnost in Belvederski torzo
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Poglej Helenistična umetnost in Beocija
Bitka pri Akciju
Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.
Poglej Helenistična umetnost in Bitka pri Akciju
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Helenistična umetnost in Britanski muzej
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Helenistična umetnost in Bron
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Helenistična umetnost in Canosa di Puglia
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Helenistična umetnost in Cela
Deček si izdira trn
''Kapitolski deček, ki si izdira trn'' v Palazzo dei Conservatori v Rimu Deček si izdira trn, imenovan tudi Fedele (Fedelino) ali Spinario, je grško-rimski helenistični bronasti kip dečka, ki si izdira trn iz podplata in je zdaj v Palazzo dei Conservatori (Konzervatorska palača) v Rimu.
Poglej Helenistična umetnost in Deček si izdira trn
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Helenistična umetnost in Delos
Demosten
Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.
Poglej Helenistična umetnost in Demosten
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Helenistična umetnost in Diadohi
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Helenistična umetnost in Dioniz
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Helenistična umetnost in Dvanajst bogov Olimpa
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Helenistična umetnost in Efez
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Helenistična umetnost in Ermitaž
Filigran
Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.
Poglej Helenistična umetnost in Filigran
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Helenistična umetnost in Freska
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Helenistična umetnost in Friz
Furiettijevi Kentavri
Stari Kentaver(Kapitolski muzeji) Mladi Kentaver Furiettijeva Kentavra (znana kot Stari Kentaver in Mladi Kentaver ali Starejši Kentaver in Mlajši Kentaver, ko se obravnavata ločeno) sta par helenističnih ali rimskih sivo-črnih marmornih kipov Kentavrov, ki temeljita na helenističnih modelih.
Poglej Helenistična umetnost in Furiettijevi Kentavri
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Helenistična umetnost in Gaja
Gema
Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.
Poglej Helenistična umetnost in Gema
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Helenistična umetnost in Gonzagova kameja
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Helenistična umetnost in Grško gledališče
Hidrija (posoda)
Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije.
Poglej Helenistična umetnost in Hidrija (posoda)
Hiton
Hiton (grško χιτών, hitōn) je bil oblačilo v antični Grčiji, ki sta ga nosila oba spola, še posebej moški.
Poglej Helenistična umetnost in Hiton
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Helenistična umetnost in Johann Joachim Winckelmann
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Helenistična umetnost in Jonija
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Helenistična umetnost in Jordanija
Kameja
Kameja, s tujko cameo, je obrtna ali umetniška tehnika, oziroma izdelek v tej tehniki.
Poglej Helenistična umetnost in Kameja
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Helenistična umetnost in Kampanija
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Helenistična umetnost in Kapitel
Kikladi
Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.
Poglej Helenistična umetnost in Kikladi
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Helenistična umetnost in Kipar
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Helenistična umetnost in Kolonada
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Helenistična umetnost in Korintski slog
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Helenistična umetnost in Kositer
Krater iz Dervenija
Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.
Poglej Helenistična umetnost in Krater iz Dervenija
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Helenistična umetnost in Kreta
Laokoontova skupina
Laokoontova skupina je ena redkih poznejših primerkov helenističnega kiparstva v skupini, ki predstavlja trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova v trenutku, ko se neuspešno bojujejo s Pozejdonovo morsko kačo.
Poglej Helenistična umetnost in Laokoontova skupina
Larnaks
Larnaks λάρναξ, lárnaks, množina: λάρνακες, lárnakes) je vrsta majhne zaprte krste, zabojčka ali skrinje za pepel, ki se pogosto uporablja v minojski civilizaciji in v stari Grčiji kot posoda za ostanke ljudi - bodisi truplo (upognjeno nazaj) ali njegov pepel.
Poglej Helenistična umetnost in Larnaks
Lizip
Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.
Poglej Helenistična umetnost in Lizip
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Helenistična umetnost in Louvre
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Helenistična umetnost in München
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Helenistična umetnost in Mezopotamija
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Helenistična umetnost in Michelangelo Buonarroti
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Helenistična umetnost in Milet
Miloška Venera
Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.
Poglej Helenistična umetnost in Miloška Venera
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Helenistična umetnost in Mozaik
Nilski mozaik iz Palestrine
Nilski mozaik iz Palestrine. Nilski mozaik iz Palestrine ali Palestrinski mozaik je mozaik iz poznega obdobja helenizma, ki prikazuje Nil pri prehodu od Modrega Nila v Sredozemsko morje.
Poglej Helenistična umetnost in Nilski mozaik iz Palestrine
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Helenistična umetnost in Nimfa
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Helenistična umetnost in Pakistan
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Helenistična umetnost in Pediment
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Helenistična umetnost in Pergamon
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Helenistična umetnost in Pergamonski oltar
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Helenistična umetnost in Perzija
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Helenistična umetnost in Pestum
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Helenistična umetnost in Petra (Jordanija)
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Helenistična umetnost in Plinij starejši
Počivajoči Satir
Počivajoči Satir ali Opirajoči se Satir, znan tudi kot Satyr anapauomenos (starogrško ἀναπαυόμενος, od ἀναπαύω / anapaúô, za počitek), je tip kipa, ki ga običajno pripisujejo antičnemu grškemu kiparju Praksitelu.
Poglej Helenistična umetnost in Počivajoči Satir
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Helenistična umetnost in Pompeji
Portret
Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.
Poglej Helenistična umetnost in Portret
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Helenistična umetnost in Ptolemaj I. Soter
Ptolemajev pokal
Spredaj Zadaj Ptolemajev pokal (francosko: Coupe des Ptolémées) je oniksova kameja — pokal z dvema ročajema ali kantaros.
Poglej Helenistična umetnost in Ptolemajev pokal
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Helenistična umetnost in Ptolemajsko kraljestvo
Rdečefiguralni dekorativni slog
Rdečefiguralni dekorativni slog je eden najpomembnejših slogov figuralnega grškega vaznega slikarstva.
Poglej Helenistična umetnost in Rdečefiguralni dekorativni slog
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Helenistična umetnost in Relief (umetnost)
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Helenistična umetnost in Renesančna umetnost
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Helenistična umetnost in Rimska umetnost
Rodoški kolos
Rodoški kolos (starogrško ὁ Κολοσσὸς Ῥόδιος ho Kolossòs Rhódios) je bil kip grškega boga sonca Helija, postavljenega v mestu Rodos, na istoimenskem grškem otoku, kiparja Haresa iz Lindosa, leta 280.
Poglej Helenistična umetnost in Rodoški kolos
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Helenistična umetnost in Rodos
Samotraška Nike
Samotraška Nike, imenovana tudi Krilata zmagovalka Samotraška (grško Niki tis Samothrakis – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip Nike (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2.
Poglej Helenistična umetnost in Samotraška Nike
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Helenistična umetnost in Satir
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Helenistična umetnost in Sedem čudes starega veka
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Helenistična umetnost in Selevkidsko cesarstvo
Selevkija
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.
Poglej Helenistična umetnost in Selevkija
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Helenistična umetnost in Sirija
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Helenistična umetnost in Skulpture iz Sperlonge
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Helenistična umetnost in Slikar
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Helenistična umetnost in Smirna
Speči hermafrodit
Speči hermafrodit je antični marmorni kip, ki prikazuje hermafrodita v naravni velikosti.
Poglej Helenistična umetnost in Speči hermafrodit
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Helenistična umetnost in Starogrška keramika
Starogrško kiparstvo
Starogrško kiparstvo je kiparstvo antične Grčije.
Poglej Helenistična umetnost in Starogrško kiparstvo
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Helenistična umetnost in Starorimska civilizacija
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Helenistična umetnost in Stoa
Tanagrijske figurice
Tanagrijske figurice so v kalup ulite grške terakotne figurice iz poznega 4.
Poglej Helenistična umetnost in Tanagrijske figurice
Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)
Tempelj olimpskega Zevsa (grško Ναός τουΟλυμπίουΔιός, Naos tou Olympiou Dios), znan tudi pod imenom Olimpejon ali Stebri olimpskega Zevsa, je antični spomenik v Atenah v Grčiji in nekdanji kolosalni tempelj v središču grške prestolnice.
Poglej Helenistična umetnost in Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)
Tesera
Tesera (množina: teser, latinsko tessera, iz starogrške τέσσαρες téssares za ’štiri’) je posamezna ploščica, običajno oblikovana v obliki kocke, ki se uporablja pri ustvarjanju mozaika.
Poglej Helenistična umetnost in Tesera
The Observer
The Observer je britanski časopis, ki izhaja ob nedeljah.
Poglej Helenistična umetnost in The Observer
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Helenistična umetnost in Tiberij
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Helenistična umetnost in Tihe
Trompe l'oeil
William Michael Harnett, ''Tihožitje z violino in partituro'', 1888 Trompe-l'œil (francosko 'preslepi oko', izgovarjava, franc.) je slikarska tehnika, ki z optično iluzijo prikaže upodobljene predmete v treh dimenzijah; to vzbuja vtis, da gledamo prave predmete, ki segajo iz naslikanega polja.
Poglej Helenistična umetnost in Trompe l'oeil
Umirajoči Galačan
Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.
Poglej Helenistična umetnost in Umirajoči Galačan
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Helenistična umetnost in Vergina
Volos
Volos lahko pomeni.
Poglej Helenistična umetnost in Volos