Odpri v Google MapsKazalo
92 odnosi: Afrodita, Agora, Ajshil, Akropola, Amfitrita, Anatolija, Apolon Belvederski, Ares, Arheologija, Artemida, Atena, Babilon, Bruhalnik (arhitektura), Carl Humann, Demetra, Dioniz, Doris, Druga svetovna vojna, Dvanajst bogov Olimpa, Eos, Erinije, Ermitaž, Eros, Evripid, Fidija, Gaja, Galatija (rimska provinca), Giganti (mitologija), Grifin, Grki, Grobnica, Hefajst, Hekata, Helij (mitologija), Heraklej, Heroon, Ištarina vrata, Johann Joachim Winckelmann, Kapitel, Kentaver, Krščanstvo, Krizelefantinska tehnika, Laokoontova skupina, Leto, Libacija, Lizip, Miron, Mojre, Moskva, Nemško cesarstvo, ... Razširi indeks (42 več) »
- Velikani v grški mitologiji
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Pergamonski oltar in Afrodita
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Pergamonski oltar in Agora
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Pergamonski oltar in Ajshil
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Pergamonski oltar in Akropola
Amfitrita
Kip Amfitrite Amfitrita je v grški mitologiji morska boginja, hči Nereja in Doris.
Poglej Pergamonski oltar in Amfitrita
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Pergamonski oltar in Anatolija
Apolon Belvederski
Apolon Belvederski, imenovan tudi Pitijski Apolon, je slavna marmorna skulptura iz klasične antike.
Poglej Pergamonski oltar in Apolon Belvederski
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Pergamonski oltar in Ares
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Pergamonski oltar in Arheologija
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Pergamonski oltar in Artemida
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Pergamonski oltar in Atena
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Pergamonski oltar in Babilon
Bruhalnik (arhitektura)
Stare grofije v Celju Bruhalnik je čez zidno črto segajoč odtočni žleb, po katerem odteka deževnica s strehe.
Poglej Pergamonski oltar in Bruhalnik (arhitektura)
Carl Humann
Carl (tudi Karl) Humann, nemški inženir, arhitekt in arheolog, * 4. januar 1839, Steele, Nemška zveza (del današnjega Essna), † 12. april 1896, Izmir, Osmansko cesarstvo.
Poglej Pergamonski oltar in Carl Humann
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Pergamonski oltar in Demetra
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Pergamonski oltar in Dioniz
Doris
Doris je žensko osebno ime.
Poglej Pergamonski oltar in Doris
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Pergamonski oltar in Druga svetovna vojna
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Pergamonski oltar in Dvanajst bogov Olimpa
Eos
Eos na sliki Evelyn De Morgan Eos je v grški mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Pergamonski oltar in Eos
Erinije
Erinije Erinije (gr. Ερινύες; erinyes v pomenu grmeče) so v grški mitologiji tri boginje maščevanja, ki imajo kače namesto las, ter strupene krvave solze.
Poglej Pergamonski oltar in Erinije
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Pergamonski oltar in Ermitaž
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Pergamonski oltar in Eros
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Pergamonski oltar in Evripid
Fidija
Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.
Poglej Pergamonski oltar in Fidija
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Pergamonski oltar in Gaja
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Poglej Pergamonski oltar in Galatija (rimska provinca)
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Pergamonski oltar in Giganti (mitologija)
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Pergamonski oltar in Grifin
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Pergamonski oltar in Grki
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Pergamonski oltar in Grobnica
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Pergamonski oltar in Hefajst
Hekata
Hekata Hekata (starogrško: Hekáte) je v grški mitologiji boginja čarovništva in podzemlja ter zaščitnica Magije.
Poglej Pergamonski oltar in Hekata
Helij (mitologija)
Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.
Poglej Pergamonski oltar in Helij (mitologija)
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Pergamonski oltar in Heraklej
Heroon
Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.
Poglej Pergamonski oltar in Heroon
Ištarina vrata
Ištarina vrata (arabsko بوابة عشتار, perzijsko دروازه ایشتار) so bila osma vrata v notranjost Babilona.
Poglej Pergamonski oltar in Ištarina vrata
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Pergamonski oltar in Johann Joachim Winckelmann
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Pergamonski oltar in Kapitel
Kentaver
Kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torzo in glavo).
Poglej Pergamonski oltar in Kentaver
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Pergamonski oltar in Krščanstvo
Krizelefantinska tehnika
Zlati in z ognjem počrnjeni fragmenti slonovine na arhaični krizelefantinski skulpturi, Arheološki muzej v Delfih Krizelefantinska tehnika (grško χρυσός, hrizós, zlato in ελεφάντινος, elefantinos, slonovina) je izraz za skulpture, narejene iz zlata in slonovine.
Poglej Pergamonski oltar in Krizelefantinska tehnika
Laokoontova skupina
Laokoontova skupina je ena redkih poznejših primerkov helenističnega kiparstva v skupini, ki predstavlja trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova v trenutku, ko se neuspešno bojujejo s Pozejdonovo morsko kačo.
Poglej Pergamonski oltar in Laokoontova skupina
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Pergamonski oltar in Leto
Libacija
Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.
Poglej Pergamonski oltar in Libacija
Lizip
Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.
Poglej Pergamonski oltar in Lizip
Miron
Torzo Metalca diska, Muzej svetega Rajmonda v Toulousu Miron iz Elevter (Mīron), okoli 480 pr.
Poglej Pergamonski oltar in Miron
Mojre
''Triumf smrti'' ali ''Tri usode'', flamska tapiserija, okoli 1515; od leve proti desni Atropa, Lahezis in Kloto Mojre so v grški mitologiji tri sestre, hčere Zevsa.
Poglej Pergamonski oltar in Mojre
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Pergamonski oltar in Moskva
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Pergamonski oltar in Nemško cesarstvo
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Pergamonski oltar in Ogredje (arhitektura)
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Pergamonski oltar in Okean
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Pergamonski oltar in Oktobrska revolucija
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Pergamonski oltar in Olimp
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Pergamonski oltar in Olimpija, Grčija
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Pergamonski oltar in Partenon
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Pergamonski oltar in Pergamon
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Pergamonski oltar in Pergamonski muzej
Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).
Poglej Pergamonski oltar in Poletne olimpijske igre 1936
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v Grčiji.
Poglej Pergamonski oltar in Poliklet
Politeizem
grške mitologije; relief hrani Waltersov muzej umetnosti, ZDA Politeízem je verovanje v več bogov, navadno zbranih v panteon z vsakemu lastno mitologijo in rituali.
Poglej Pergamonski oltar in Politeizem
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Pergamonski oltar in Portik
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Pergamonski oltar in Potres
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Pergamonski oltar in Pozejdon
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Pergamonski oltar in Praksitel
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Pergamonski oltar in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Pergamonski oltar in Rdeča armada
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Pergamonski oltar in Rea
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Pergamonski oltar in Relief (umetnost)
Rizalit
Rizalit (iz nemščine Risalit) je naziv za izpostavljen del pročelja neke zgradbe, ki po celi višini štrli iz zidne mase, najpogosteje v obliki poligonalne, pravokotne, ovalne ali krožne izbokline, in je s svojim zaključkom lahko višji od strehe, ki jo členi.
Poglej Pergamonski oltar in Rizalit
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Pergamonski oltar in Sankt Peterburg
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Pergamonski oltar in Sarde
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Pergamonski oltar in Sarkofag
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Pergamonski oltar in Selena
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Pergamonski oltar in Selevkidsko cesarstvo
Skopas
Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.
Poglej Pergamonski oltar in Skopas
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Pergamonski oltar in Sofoklej
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Pergamonski oltar in Sovjetska zveza
Stela (spomenik)
Stéla je antična nagrobna plošča ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali več straneh.
Poglej Pergamonski oltar in Stela (spomenik)
Stilobat
V klasični grški arhitekturi je stilobat (grško: στυλοβάτης) zgornja stopnja krepisa, stopničaste ploščadi, na kateri stojijo kolonade tempeljskih stebrov.
Poglej Pergamonski oltar in Stilobat
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Pergamonski oltar in Stoicizem
Teja
Teja je žensko osebno ime.
Poglej Pergamonski oltar in Teja
Temida
Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.
Poglej Pergamonski oltar in Temida
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Pergamonski oltar in Tempelj
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Pergamonski oltar in Titan (mitologija)
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Pergamonski oltar in Tretji rajh
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Poglej Pergamonski oltar in Triton (mitologija)
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Pergamonski oltar in Turčija
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Pergamonski oltar in Uran (mitologija)
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Pergamonski oltar in Zevs
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Pergamonski oltar in Zevsov tempelj, Olimpija
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Pergamonski oltar in Zlati rez