Kazalo
39 odnosi: Anatolija, Ankara, Arheologija, Arhitekt, Arhitektura, İzmir, Berlin, Britanski muzej, Carigrad, Efez, Evfrat, Friz, Heinrich Schliemann, Herajon na Samosu, Hierapolis, Inženir, Klasika, Magnezija ob Meandru, Marmor, Nemška zveza, Nemško cesarstvo, Nemci, Oltar, Osmansko cesarstvo, Palestina (regija), Partenon, Pergamon, Pergamonski oltar, Priena, Pruska akademija znanosti, Samos, Severno Porenje - Vestfalija, Sirija, Steele, Tuberkuloza, 12. april, 1839, 1896, 4. januar.
- Člani Pruske akademije znanosti
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Carl Humann in Anatolija
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Carl Humann in Ankara
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Carl Humann in Arheologija
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Carl Humann in Arhitekt
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Carl Humann in Arhitektura
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Carl Humann in İzmir
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Carl Humann in Berlin
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Carl Humann in Britanski muzej
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Carl Humann in Carigrad
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Carl Humann in Efez
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Carl Humann in Evfrat
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Carl Humann in Friz
Heinrich Schliemann
Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.
Poglej Carl Humann in Heinrich Schliemann
Herajon na Samosu
Herajon na Samosu je bilo veliko svetišče boginje Here v južni pokrajini Samos, v Grčiji, 6 km jugozahodno od antičnega mesta, v nižini in močvirni rečni kotlini blizu morja.
Poglej Carl Humann in Herajon na Samosu
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Carl Humann in Hierapolis
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Carl Humann in Inženir
Klasika
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.
Poglej Carl Humann in Klasika
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Carl Humann in Magnezija ob Meandru
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Carl Humann in Marmor
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Carl Humann in Nemška zveza
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Carl Humann in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Carl Humann in Nemci
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Carl Humann in Oltar
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Carl Humann in Osmansko cesarstvo
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Carl Humann in Palestina (regija)
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Carl Humann in Partenon
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Carl Humann in Pergamon
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Carl Humann in Pergamonski oltar
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Carl Humann in Priena
Pruska akademija znanosti
Kraljevo-pruska akademija znanosti (izvirno Königlich-Preußische Akademie der Wissenschaften; krajše le Pruska akademija znanosti) je 11. julija 1700 v Berlinu ustanovil brandenburški vojvoda Friderik III. kot Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften.
Poglej Carl Humann in Pruska akademija znanosti
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Carl Humann in Samos
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Carl Humann in Severno Porenje - Vestfalija
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Carl Humann in Sirija
Steele
Steele je lahko.
Poglej Carl Humann in Steele
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Carl Humann in Tuberkuloza
12. april
12.
Poglej Carl Humann in 12. april
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Carl Humann in 1839
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Carl Humann in 1896
4. januar
4.
Poglej Carl Humann in 4. januar