Kazalo
45 odnosi: Ašur, Abdul Hamid II., Alep, Aman, Arhitektura, Asirija, Babilon, Babilonija, Berlin, Ciper, Didima, Druga svetovna vojna, Ep o Gilgamešu, Ermitaž, Friz, Helenistično obdobje, Ištarina vrata, Iluminiran rokopis, Jordanija, Köln, Klasicizem, Magnezija ob Meandru, Milet, Moskva, Muzejski otok, Nebukadnezar II., Nemčija, Nemščina, Nemška demokratična republika, Olimpija, Pergamon, Pergamonski oltar, Priena, Prva svetovna vojna, Samos, Sankt Peterburg, Sirija, Sovjetska zveza, Stari Egipt, Sumerija, Surrey, Tržna vrata Mileta, Unescova svetovna dediščina, Uruk, Viljem II. Nemški.
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Pergamonski muzej in Ašur
Abdul Hamid II.
Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.
Poglej Pergamonski muzej in Abdul Hamid II.
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Pergamonski muzej in Alep
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Pergamonski muzej in Aman
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Pergamonski muzej in Arhitektura
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Pergamonski muzej in Asirija
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Pergamonski muzej in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Pergamonski muzej in Babilonija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Pergamonski muzej in Berlin
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Pergamonski muzej in Ciper
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Pergamonski muzej in Didima
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Pergamonski muzej in Druga svetovna vojna
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Pergamonski muzej in Ep o Gilgamešu
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Pergamonski muzej in Ermitaž
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Pergamonski muzej in Friz
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Pergamonski muzej in Helenistično obdobje
Ištarina vrata
Ištarina vrata (arabsko بوابة عشتار, perzijsko دروازه ایشتار) so bila osma vrata v notranjost Babilona.
Poglej Pergamonski muzej in Ištarina vrata
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Pergamonski muzej in Iluminiran rokopis
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Pergamonski muzej in Jordanija
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Pergamonski muzej in Köln
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Pergamonski muzej in Klasicizem
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Pergamonski muzej in Magnezija ob Meandru
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Pergamonski muzej in Milet
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Pergamonski muzej in Moskva
Muzejski otok
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče) Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina.
Poglej Pergamonski muzej in Muzejski otok
Nebukadnezar II.
Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.
Poglej Pergamonski muzej in Nebukadnezar II.
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Pergamonski muzej in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Pergamonski muzej in Nemščina
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Pergamonski muzej in Nemška demokratična republika
Olimpija
Olimpija je bilo grško svetišče Zevsa in Here, kjer so potekale prvotne olimpijske igre.
Poglej Pergamonski muzej in Olimpija
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Pergamonski muzej in Pergamon
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Pergamonski muzej in Pergamonski oltar
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Pergamonski muzej in Priena
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Pergamonski muzej in Prva svetovna vojna
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Pergamonski muzej in Samos
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Pergamonski muzej in Sankt Peterburg
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Pergamonski muzej in Sirija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Pergamonski muzej in Sovjetska zveza
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Pergamonski muzej in Stari Egipt
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Pergamonski muzej in Sumerija
Surrey
Surrey je grofija na jugovzhodu Anglije.
Poglej Pergamonski muzej in Surrey
Tržna vrata Mileta
Tržna vrata Mileta (nemško das Markttor von Mileta) je velik marmorni spomenik, razstavljen v Pergamonskem muzeju v Berlinu v Nemčiji.
Poglej Pergamonski muzej in Tržna vrata Mileta
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Pergamonski muzej in Unescova svetovna dediščina
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Pergamonski muzej in Uruk
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Pergamonski muzej in Viljem II. Nemški
Prav tako znan kot Pergamonmuseum.