Odpri v Google MapsKazalo
66 odnosi: Akva, Aleksander Veliki, Anaksimander, Anaksimen, Anatolija, Apostol, Arheologija, Arhitekt, Aspazija iz Mileta, Beneška republika, Bukero, Bule (antična Grčija), Cerkev (organizacija), Delfi, Didima, Efez, Filozofija, Freska, Grško-perzijske vojne, Grifin, Hagija Sofija, Hekataj, Herodot, Hetiti, Hipodam iz Mileta, Hipodamov načrt, Homer, Izidor iz Mileta, Jonska zveza, Kamena strela, Karija, Kir II., Knosos, Konstanca, Romunija, Kremen, Levkip, Meander (reka), Megara, Mikene, Minojska doba, Minos, Neolitik, Nova zaveza, Ognjenik, Pavzanij (geograf), Pilos, Pleistocen, Plinij starejši, Priena, Riftna dolina, ... Razširi indeks (16 več) »
Akva
Akva (Аҟәа , Сухум, სოხუმი) je glavno mesto in največje abhaško mesto.
Poglej Milet in Akva
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Milet in Aleksander Veliki
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Milet in Anaksimander
Anaksimen
Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).
Poglej Milet in Anaksimen
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Milet in Anatolija
Apostol
Zadnja večerja'' Izraz apóstol v krščanstvu pomeni učence Jezusa Kristusa oziroma oznanjevalce njegovega verskega nauka.
Poglej Milet in Apostol
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Milet in Arheologija
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Milet in Arhitekt
Aspazija iz Mileta
Aspázija (grško Ἀσπασία), starogrška hetera, učenjakinja, filozofinja, po rodu Jonka iz Mileta * 470 pr. n. št., Milet, † 400 pr. n. št., Atene.
Poglej Milet in Aspazija iz Mileta
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Milet in Beneška republika
Bukero
Bukero je vrsta keramike, ki so jo izdelovali Etruščani v osrednji Italiji.
Poglej Milet in Bukero
Bule (antična Grčija)
V mestih antične Grčije je bil bule (βουλή, množina βουλαί ali boulai iz starogrškega glagola βούλομαι (boulomai) hoteti (po razpravi); latinsko volo) svet meščanov (imenovan βουλευταί ali bouleutai), imenovan za vodenje vsakodnevnih mestnih poslov.
Poglej Milet in Bule (antična Grčija)
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Milet in Cerkev (organizacija)
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Milet in Delfi
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Milet in Didima
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Milet in Efez
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Milet in Filozofija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Milet in Freska
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Milet in Grško-perzijske vojne
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Milet in Grifin
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Milet in Hagija Sofija
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Milet in Hekataj
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Milet in Herodot
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Milet in Hetiti
Hipodam iz Mileta
Hipodam iz Mileta (grško Ἱππόδαμος ὁ Μιλήσιος, Hippodamos ho Milesios, 498–408 pr. n. št.) je bil starogrški arhitekt, urbanist, zdravnik, matematik, meteorolog in filozof.
Poglej Milet in Hipodam iz Mileta
Hipodamov načrt
Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.
Poglej Milet in Hipodamov načrt
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Milet in Homer
Izidor iz Mileta
Izidor iz Mileta, poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.
Poglej Milet in Izidor iz Mileta
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Poglej Milet in Jonska zveza
Kamena strela
Kamena strela Mineral kamena strela oz.
Poglej Milet in Kamena strela
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Milet in Karija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Milet in Kir II.
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Milet in Knosos
Konstanca, Romunija
Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.
Poglej Milet in Konstanca, Romunija
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Milet in Kremen
Levkip
Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Milet in Levkip
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Milet in Meander (reka)
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Poglej Milet in Megara
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Milet in Mikene
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Milet in Minojska doba
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Milet in Minos
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Milet in Neolitik
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Milet in Nova zaveza
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Milet in Ognjenik
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Milet in Pavzanij (geograf)
Pilos
Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Milet in Pilos
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Milet in Pleistocen
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Milet in Plinij starejši
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Milet in Priena
Riftna dolina
Riftna dolina je linearna nižinska oblika med več višjimi ali gorskimi verigami, nastala z delovanjem geološkega razkola ali preloma.
Poglej Milet in Riftna dolina
Riton
Riton je konična posoda, iz katere so pili pijačo, da bi bili pijani ali pa so pijančevali ob nekaterih slovesnostih, kot so pitne daritve, lahko pa je le stal na mizi.
Poglej Milet in Riton
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Milet in Samos
Santorini
Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.
Poglej Milet in Santorini
Sedem grških modrecev
Nürnberški kroniki Sedem grških modrecev.
Poglej Milet in Sedem grških modrecev
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Milet in Seldžuki
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Milet in Strabon
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Milet in Sveti Pavel
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Milet in Tales
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Poglej Milet in Tanais
Tržna vrata Mileta
Tržna vrata Mileta (nemško das Markttor von Mileta) je velik marmorni spomenik, razstavljen v Pergamonskem muzeju v Berlinu v Nemčiji.
Poglej Milet in Tržna vrata Mileta
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Milet in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Milet in Trojanska vojna
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Milet in Turčija
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Milet in Umetnost
Varna
Varna je lahko: Ime naselja.
Poglej Milet in Varna
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Milet in Znanost