Kazalo
24 odnosi: Alkibiad, Antisten, Aristofan, Atene, Diotima iz Mantineje, Egejsko morje, Giacomo Leopardi, Grščina, Grki, Hetera, Jonci, Karija, Ksenofan, Kurtizana, Milet, Mohorjeva družba, Periklej, Platon, Plutarh, Samos, Sofistika, Sokrat, 400 pr. n. št., 429 pr. n. št..
- Retorika
- Rojeni v 470. letih pr. n. št.
- Starogrški retoriki
- Umrli v 400. letih pr. n. št.
Alkibiad
Alkibiad, atenski vojskovodja in državnik, * 450 pr. n. št., Atene, † 404 pr. n. št., Mala Azija.
Poglej Aspazija iz Mileta in Alkibiad
Antisten
Antisten, starogrški filozof,, * ok.
Poglej Aspazija iz Mileta in Antisten
Aristofan
Aristófan ali Aristófanes (starogrško ΄Αριστοφάνης: ΄Aristofánes), grški komediograf, * okoli 445 pr. n. št., † okoli 385 pr. n. št. Aristofan je bil najznamenitejši predstavnik t. i. stare komedije.
Poglej Aspazija iz Mileta in Aristofan
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Aspazija iz Mileta in Atene
Diotima iz Mantineje
Diotima iz Mantineje je ime ali psevdonim za antično grško žensko ime ali fiktivni lik v Platonovem Simpoziju, ki naj bi živela cca.
Poglej Aspazija iz Mileta in Diotima iz Mantineje
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Aspazija iz Mileta in Egejsko morje
Giacomo Leopardi
Giacomo Leopardi (Giacomo Taldegardo Francesco di Sales Saverio Pietro Leopardi), italijanski romantični pesnik, * 29. junij 1798, Recanati v Markah, Italija, † 14. junij 1837, Neapelj, Italija.
Poglej Aspazija iz Mileta in Giacomo Leopardi
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Aspazija iz Mileta in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Aspazija iz Mileta in Grki
Hetera
V antični Grčiji je bila hetera (tudi hetaera / hɪtɪrə /, stara grščina Ἑταίρα, "tovarišica") izobražena kurtizana, prefinjena ženska spremljevalka.
Poglej Aspazija iz Mileta in Hetera
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Aspazija iz Mileta in Jonci
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Aspazija iz Mileta in Karija
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Aspazija iz Mileta in Ksenofan
Kurtizana
Ludvika XV. Kurtizána (srednjefrancosko courtisane, severno italijansko narečje cortigiana, iz latinskega cohort-, cohors) je ženska, po navadi iz višjega družbenega sloja, ki je v preteklosti moškim iz višjih družbenih slojev v zameno za denar ali iz družbenih in/ali političnih koristi ponujala različne usluge.
Poglej Aspazija iz Mileta in Kurtizana
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Aspazija iz Mileta in Milet
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Poglej Aspazija iz Mileta in Mohorjeva družba
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Aspazija iz Mileta in Periklej
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Aspazija iz Mileta in Platon
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Aspazija iz Mileta in Plutarh
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Aspazija iz Mileta in Samos
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Poglej Aspazija iz Mileta in Sofistika
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Aspazija iz Mileta in Sokrat
400 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. 380. pr. n. št.
Poglej Aspazija iz Mileta in 400 pr. n. št.
429 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.
Poglej Aspazija iz Mileta in 429 pr. n. št.
Glej tudi
Retorika
Rojeni v 470. letih pr. n. št.
Starogrški retoriki
Umrli v 400. letih pr. n. št.
Prav tako znan kot Aspasija, Aspazija.