Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Andrea Palladio, Arhitektura, Aristotel, Barok, Charles Le Brun, Christopher Wren, Dante Alighieri, Družba, Edikula, Filippo Brunelleschi, Filozofija, Fizika, Francesco Petrarca, Glasba, Gledališče, Gotska arhitektura, Grško gledališče, Humanizem, Inigo Jones, Isaac Newton, Italijanska renesansa, Jacques-Louis David, Jean Racine, Karolinška umetnost, Kiparstvo, Književnost, Komedija, Konstantin I. Veliki, Kupola, Leon Battista Alberti, Lok (arhitektura), Matematika, Metalec diska, Molière, Neoklasicizem, Opera, Otonska umetnost, Paladijevska arhitektura, Pesništvo, Pierre Corneille, Pilaster, Politeizem, Precizijsko litje, Prerafaeliti, Razsvetljenstvo, Realizem (umetnost), Risba, Sebastiano Serlio, Sedem svobodnih umetnosti, Slikarstvo, ..., Steber, Tragedija, Umetnost, Victor Hugo, William Shakespeare, Zlati pravokotnik. Razširi indeks (6 več) »
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Novo!!: Klasicizem in Andrea Palladio · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Klasicizem in Arhitektura · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Klasicizem in Aristotel · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Klasicizem in Barok · Poglej več »
Charles Le Brun
Charles Le Brun (krščen 24. februarja 1619 – 12. februarja 1690) je bil francoski slikar, fiziognomist, umetnostni teoretik in direktor več umetniških šol svojega časa.
Novo!!: Klasicizem in Charles Le Brun · Poglej več »
Christopher Wren
Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.
Novo!!: Klasicizem in Christopher Wren · Poglej več »
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Novo!!: Klasicizem in Dante Alighieri · Poglej več »
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Novo!!: Klasicizem in Družba · Poglej več »
Edikula
V antični rimski religiji, edikula pomeni majhno svetišče.
Novo!!: Klasicizem in Edikula · Poglej več »
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Novo!!: Klasicizem in Filippo Brunelleschi · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Klasicizem in Filozofija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Klasicizem in Fizika · Poglej več »
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Novo!!: Klasicizem in Francesco Petrarca · Poglej več »
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Novo!!: Klasicizem in Glasba · Poglej več »
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Novo!!: Klasicizem in Gledališče · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Klasicizem in Gotska arhitektura · Poglej več »
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Novo!!: Klasicizem in Grško gledališče · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Klasicizem in Humanizem · Poglej več »
Inigo Jones
Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.
Novo!!: Klasicizem in Inigo Jones · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Klasicizem in Isaac Newton · Poglej več »
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Novo!!: Klasicizem in Italijanska renesansa · Poglej več »
Jacques-Louis David
Jacques-Louis David (francosko), francoski slikar, * 30. avgust 1748, Pariz, Francija, † 29. december 1825, Bruselj, Kraljevina Združene Nizozemske (zdaj Belgija).
Novo!!: Klasicizem in Jacques-Louis David · Poglej več »
Jean Racine
Jean Baptiste Racine (rasín), francoski klasicistični književnik, * 21. december 1639, La Ferté-Milon, † 21. april 1699, Pariz.
Novo!!: Klasicizem in Jean Racine · Poglej več »
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Novo!!: Klasicizem in Karolinška umetnost · Poglej več »
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Novo!!: Klasicizem in Kiparstvo · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Klasicizem in Književnost · Poglej več »
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Novo!!: Klasicizem in Komedija · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Klasicizem in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Klasicizem in Kupola · Poglej več »
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Novo!!: Klasicizem in Leon Battista Alberti · Poglej več »
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Novo!!: Klasicizem in Lok (arhitektura) · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Klasicizem in Matematika · Poglej več »
Metalec diska
Mironov Metalec diska (grško Δισκοβόλος, Diskobólos) je grški kip, ki je bil izdelan proti koncu strogega klasičnega obdobja, okoli 460–450 pr.
Novo!!: Klasicizem in Metalec diska · Poglej več »
Molière
Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.
Novo!!: Klasicizem in Molière · Poglej več »
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Novo!!: Klasicizem in Neoklasicizem · Poglej več »
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Novo!!: Klasicizem in Opera · Poglej več »
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Novo!!: Klasicizem in Otonska umetnost · Poglej več »
Paladijevska arhitektura
Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).
Novo!!: Klasicizem in Paladijevska arhitektura · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Klasicizem in Pesništvo · Poglej več »
Pierre Corneille
Pierre Corneille, francoski dramatik in pesnik, * 6. junij 1606, Rouen, † 1. oktober 1684, Pariz.
Novo!!: Klasicizem in Pierre Corneille · Poglej več »
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Novo!!: Klasicizem in Pilaster · Poglej več »
Politeizem
grške mitologije; relief hrani Waltersov muzej umetnosti, ZDA Politeízem je verovanje v več bogov, navadno zbranih v panteon z vsakemu lastno mitologijo in rituali.
Novo!!: Klasicizem in Politeizem · Poglej več »
Precizijsko litje
Model jabolka v vosku Model jabolka v mavcu Model jabolka v parafinu Izdelovanje modela jabolka Bronasto jabolko Precizijsko litje, imenovano tudi litje s postopkom izgubljenega voska (francosko cire perdue) je postopek, pri katerem je dvojnik kovinske skulpture (pogosto srebro, zlato, medenina ali bron ulit iz izvirne skulpture. Odvisno od kiparjevih sposobnosti, lahko s to metodo nastanejo zapletena dela. Čeprav se proces danes razlikuje od livarne do livarne, so koraki pri litju majhnih bronastih skulptur precej standardizirani. Variante procesa so: "izgubljeni kalup", kjer se lahko uporabi drugi material kot vosek (kot so: loj, smola, katran in tekstil) in "postopek odpadnega voska" (ali "litje odpadnega kalupa"), ker se kalup uniči, da se odstrani odlitek. V Evropi se je postopek uporabljal do 18. stoletja, ko je prevladal proces oblikovanja s kalupom. Moderna oblika litja z izgubljenim voskom je bila razvita med vojno, in so jo uporabljali za številne potrebe v vojni industriji. Kasneje, z rastjo industrije civilnih letal v 1980-ih se je povpraševanje po tem še povečalo. Danes, z moderno računalniško tehnologijo, robotiko in sodobnimi tehnikami litja se 15 % svetovne industrije litja izvaja z metodo precizijskega litja.
Novo!!: Klasicizem in Precizijsko litje · Poglej več »
Prerafaeliti
Prerafaelitska bratovščina (kasneje znani kot prerafaeliti) je bila skupina angleških slikarjev, pesnikov in kritikov, ki so jo leta 1848 ustanovili William Holman Hunt, John Everett Millais in Dante Gabriel Rossetti.
Novo!!: Klasicizem in Prerafaeliti · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Klasicizem in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Realizem (umetnost)
Realizem (izraz izhaja iz latinščine res – stvar, realis – resničen, predmeten) je večpomenski pojem, ki se pojavlja v umetnosti, književnosti, slikarstvu in filozofiji.
Novo!!: Klasicizem in Realizem (umetnost) · Poglej več »
Risba
Risba golega moškega (''Studio di nudo maschile''), Annibale Carracci, 16. stoletje Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev.
Novo!!: Klasicizem in Risba · Poglej več »
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Novo!!: Klasicizem in Sebastiano Serlio · Poglej več »
Sedem svobodnih umetnosti
Sedem svobodnih umetnosti ali lat.
Novo!!: Klasicizem in Sedem svobodnih umetnosti · Poglej več »
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Novo!!: Klasicizem in Slikarstvo · Poglej več »
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Novo!!: Klasicizem in Steber · Poglej več »
Tragedija
Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.
Novo!!: Klasicizem in Tragedija · Poglej več »
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Novo!!: Klasicizem in Umetnost · Poglej več »
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Novo!!: Klasicizem in Victor Hugo · Poglej več »
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Novo!!: Klasicizem in William Shakespeare · Poglej več »
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Novo!!: Klasicizem in Zlati pravokotnik · Poglej več »
