Kazalo
40 odnosi: Alessandro Galilei, Andrea Palladio, Angleška državljanska vojna, Anglija, Arhitekt, Arhitektura, Basilica Palladiana, Vicenza, Bela hiša, Benečija, Beneško okno, Benetke, Buckinghamska palača, Donato Bramante, Filozofija, Friderik II. Veliki, George Berkeley, Grki, Impost (arhitektura), Inigo Jones, Jacopo Sansovino, John Vanbrugh, Kolonada, Leon Battista Alberti, London, Ogredje (arhitektura), Palača, Parlament v Dublinu, Pediment, Piano nobile, Pilaster, Prusija, Rimski tempelj, Rustika, Simetrija, Starorimska civilizacija, Thomas Jefferson, Vicenza, Vincenzo Scamozzi, Vitruvij, Washington, D.C..
Alessandro Galilei
Alessandro Maria Gaetano Galilei, italijanski matematik in arhitekt, * 25. avgust 1691, Firence, † 21. december 1736, Rim.
Poglej Paladijevska arhitektura in Alessandro Galilei
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Poglej Paladijevska arhitektura in Andrea Palladio
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Poglej Paladijevska arhitektura in Angleška državljanska vojna
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Paladijevska arhitektura in Anglija
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Paladijevska arhitektura in Arhitekt
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Paladijevska arhitektura in Arhitektura
Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.
Poglej Paladijevska arhitektura in Basilica Palladiana, Vicenza
Bela hiša
Severno (zgoraj) in južno pročelje (spodaj) Tloris Bele hiše Bela hiša je uradna rezidenca predsednika Združenih držav Amerike.
Poglej Paladijevska arhitektura in Bela hiša
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Paladijevska arhitektura in Benečija
Beneško okno
Beneško okno (znano tudi kot Serlijevsko okno) je veliko tristransko okno, ki je ključni element v paladijevski arhitekturi.
Poglej Paladijevska arhitektura in Beneško okno
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Paladijevska arhitektura in Benetke
Buckinghamska palača
Buckinghamska palača Buckinghamska palača je uradno domovanje britanske kraljeve družine v Londonu od leta 1837.
Poglej Paladijevska arhitektura in Buckinghamska palača
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Poglej Paladijevska arhitektura in Donato Bramante
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Paladijevska arhitektura in Filozofija
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Paladijevska arhitektura in Friderik II. Veliki
George Berkeley
George Berkeley, irski anglikanski škof in filozof, * 12. marec 1685, Dysert Castle, okraj Kilkenny, Irska, † 14. januar 1753, Oxford, VB.
Poglej Paladijevska arhitektura in George Berkeley
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Paladijevska arhitektura in Grki
Impost (arhitektura)
V arhitekturi je impost (prečnik, nemško: kämpfer) izstopajoča nosilna plošča (naklada) nad podstavkom (zidom, opornikom, kapitelom, stebrom) in lokom ali obokom, ter služi kot podlaga za springer ali najnižji voussoir za lok.
Poglej Paladijevska arhitektura in Impost (arhitektura)
Inigo Jones
Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.
Poglej Paladijevska arhitektura in Inigo Jones
Jacopo Sansovino
Jacopo d'Antonio Sansovino (2. julij 1486 - 27. november 1570) je bil italijanski kipar in arhitekt, najbolj znan po svojih delih okoli trga sv. Marka v Benetkah.
Poglej Paladijevska arhitektura in Jacopo Sansovino
John Vanbrugh
Sir John Vanbrugh, tudi (krščen 24. januarja 1664 v Londonu, † 26. marec 1726 neznano) je bil angleški baročni arhitekt in dramatik.
Poglej Paladijevska arhitektura in John Vanbrugh
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Paladijevska arhitektura in Kolonada
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Poglej Paladijevska arhitektura in Leon Battista Alberti
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Paladijevska arhitektura in London
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Paladijevska arhitektura in Ogredje (arhitektura)
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Paladijevska arhitektura in Palača
Parlament v Dublinu
Stavba parlamenta (irsko Tigh Pharlaimint) v Dublinu na Irskem je bila sedež dvodomnega irskega parlamenta, pozneje pa Irske banke.
Poglej Paladijevska arhitektura in Parlament v Dublinu
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Paladijevska arhitektura in Pediment
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Paladijevska arhitektura in Piano nobile
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Paladijevska arhitektura in Pilaster
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Paladijevska arhitektura in Prusija
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Paladijevska arhitektura in Rimski tempelj
Rustika
Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.
Poglej Paladijevska arhitektura in Rustika
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Paladijevska arhitektura in Simetrija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Paladijevska arhitektura in Starorimska civilizacija
Thomas Jefferson
Thomas Jefferson, ameriški politik, politični filozof, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, inšpektor, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist, * 13. april 1743, † 4. julij 1826.
Poglej Paladijevska arhitektura in Thomas Jefferson
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Paladijevska arhitektura in Vicenza
Vincenzo Scamozzi
Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.
Poglej Paladijevska arhitektura in Vincenzo Scamozzi
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Paladijevska arhitektura in Vitruvij
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Paladijevska arhitektura in Washington, D.C.