Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Paladijevska arhitektura

Index Paladijevska arhitektura

Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).

Kazalo

  1. 29 odnosi: Aleksandrova palača, Andrea Palladio, Angleški park, Arhitektura v Italiji, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Beneška renesančna arhitektura, Beneška renesansa, Beneško okno, Berlinska državna opera, Giuseppe Valadier, Jurijanska arhitektura, Kamnosekovo dvorišče, Klasicizem, Palača Topkapi, Posest Powerscourt, Rimska arhitektura, Riviera del Brenta, Robert Fitzroy, Ruska arhitektura, Rustika, Sicilski barok, Singha Durbar, Tauridska palača, Viktorijanska arhitektura, Vila, Vila Barbaro, Vila Emo, Wellington, Zgodovina arhitekture.

Aleksandrova palača

Aleksandrova palača (rusko: Александровский дворец) je nekdanja carska rezidenca v bližini mesta Carsko selo, na planoti približno 30 kilometrov južno Sankt Peterburga.

Poglej Paladijevska arhitektura in Aleksandrova palača

Andrea Palladio

Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.

Poglej Paladijevska arhitektura in Andrea Palladio

Angleški park

Angleški park ali angleški krajinski park ali pa preprosto angleški vrt (francosko: Jardin à l'anglaise, italijansko: Giardino all'inglese, nemško: Englischer Landschaftsgarten, portugalsko: Jardim inglês, špansko: Jardín inglés) je park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine in je nastal v Angliji v začetku 18.

Poglej Paladijevska arhitektura in Angleški park

Arhitektura v Italiji

Italija ima zelo širok in raznolik arhitekturni slog, ki ga zaradi razdelitve Italije na različne majhne države do leta 1861 ni mogoče preprosto razvrstiti po obdobjih ali regijah.

Poglej Paladijevska arhitektura in Arhitektura v Italiji

Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.

Poglej Paladijevska arhitektura in Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Beneška renesančna arhitektura

Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.

Poglej Paladijevska arhitektura in Beneška renesančna arhitektura

Beneška renesansa

Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.

Poglej Paladijevska arhitektura in Beneška renesansa

Beneško okno

Beneško okno (znano tudi kot Serlijevsko okno) je veliko tristransko okno, ki je ključni element v paladijevski arhitekturi.

Poglej Paladijevska arhitektura in Beneško okno

Berlinska državna opera

Berlinska državna opera (Staatsoper Berlin), znana tudi kot Staatsoper Unter den Linden (dob. Državna opera pod lipami), je zaščitena stavba na bulvarju Unter den Linden v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.

Poglej Paladijevska arhitektura in Berlinska državna opera

Giuseppe Valadier

Giuseppe Valadier (* 14. april 1762 Rim; † 1. februar 1839 prav tam) je bil italijanski arhitekt, izumitelj, arheolog, restavrator in zlatar.

Poglej Paladijevska arhitektura in Giuseppe Valadier

Jurijanska arhitektura

Jurijanska arhitektura je ime, ki ga v večini angleško govorečih držav uporabljajo za vrsto arhitekturnih slogov, ki so nastajali med letoma 1714 in 1830.

Poglej Paladijevska arhitektura in Jurijanska arhitektura

Kamnosekovo dvorišče

Kamnosekovo dvorišče (formalno znano kot Campo S. Vidal in Santa Maria della Carità) je zgodnja oljna slika Giovannija Antonia Canala, bolj znanega kot Canaletto.

Poglej Paladijevska arhitektura in Kamnosekovo dvorišče

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Poglej Paladijevska arhitektura in Klasicizem

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Poglej Paladijevska arhitektura in Palača Topkapi

Posest Powerscourt

Posest Powerscourt (irsko Eastát Chúirt an Phaoraigh) v Enniskerryju v grofiji Wicklow na Irskem je veliko posestvo, na katerem so dvorec in urejeni vrtovi v velikosti 19 hektarjev.

Poglej Paladijevska arhitektura in Posest Powerscourt

Rimska arhitektura

Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.

Poglej Paladijevska arhitektura in Rimska arhitektura

Riviera del Brenta

Riviera del Brenta je območje metropolitanskega območja Benetk, ki je posebno turistično-kulturno zanimivo zaradi velike arhitekturne dediščine beneških vil, ki so jih med 15.

Poglej Paladijevska arhitektura in Riviera del Brenta

Robert Fitzroy

Viceadmiral Robert FitzRoy, član kraljeve družbe (* 5. julij 1805 - † 30. april 1865) je bil angleški častnik kraljeve mornarice in znanstvenik.

Poglej Paladijevska arhitektura in Robert Fitzroy

Ruska arhitektura

Ruska arhitektura sledi tradiciji, katere korenine segajo v zgodnjo rusko leseno arhitekturo (vključno z različnimi avtohtonimi elementi) in v arhitekturo Kijevske Rusije s središči v Velikem Novgorodu in Kijevu.

Poglej Paladijevska arhitektura in Ruska arhitektura

Rustika

Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.

Poglej Paladijevska arhitektura in Rustika

Sicilski barok

Sicilski barok je značilna oblika baročne arhitekture, ki se je razvila na otoku Sicilija ob južni obali Italije v 17.

Poglej Paladijevska arhitektura in Sicilski barok

Singha Durbar

Palača Singha Durbar (nepalščina: सिंहदरवार; prevod 'Levja palača') je palača v Katmanduju, glavnem mestu Nepala.

Poglej Paladijevska arhitektura in Singha Durbar

Tauridska palača

Tauridska palača (rusko Таврический дворец, Tavričeskij dvorec) je ena največjih in najbolj zgodovinskih palač v Sankt Peterburgu, Rusija.

Poglej Paladijevska arhitektura in Tauridska palača

Viktorijanska arhitektura

Viktorijanska arhitektura je vrsta oživljenih arhitekturnih slogov sredi 19.

Poglej Paladijevska arhitektura in Viktorijanska arhitektura

Vila

Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.

Poglej Paladijevska arhitektura in Vila

Vila Barbaro

Vila Barbaro, znana tudi kot Villa di Maser, je velika vila v Maserju v deželi Benečiji v severni Italiji.

Poglej Paladijevska arhitektura in Vila Barbaro

Vila Emo

Villa Emo je ena izmed številnih stvaritev, ki si jih je zamislil italijanski renesančni arhitekt Andrea Palladio.

Poglej Paladijevska arhitektura in Vila Emo

Wellington

Wellington (/ˈwɛlɪŋtən/; maorsko: Te Whanganui-a-Tara ali Pōneke) je glavno mesto Nove Zelandije.

Poglej Paladijevska arhitektura in Wellington

Zgodovina arhitekture

Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.

Poglej Paladijevska arhitektura in Zgodovina arhitekture