Kazalo
28 odnosi: Afrodita, Apolodor Atenski, Diodor Sicilski, Dioniz, Dvanajst bogov Olimpa, Eos, Erinije, Friz, Gaja, Heraklej, Heziod, Hiperion, Homer, Kronos, Likovna umetnost, Odiseja, Olimp, Pavzanij (geograf), Pergamonski oltar, Publij Ovidij Naso, Selena, Skarabeji, Tartar, Teja, Titan (mitologija), Uran (mitologija), Vergilij, Zevs.
- Velikani v grški mitologiji
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Giganti (mitologija) in Afrodita
Apolodor Atenski
Apolodor Atenski (Apollodōros ho Athēnaios; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepiadov sin, je bil grški učenjak in matematik.
Poglej Giganti (mitologija) in Apolodor Atenski
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Giganti (mitologija) in Diodor Sicilski
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Giganti (mitologija) in Dioniz
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Giganti (mitologija) in Dvanajst bogov Olimpa
Eos
Eos na sliki Evelyn De Morgan Eos je v grški mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Giganti (mitologija) in Eos
Erinije
Erinije Erinije (gr. Ερινύες; erinyes v pomenu grmeče) so v grški mitologiji tri boginje maščevanja, ki imajo kače namesto las, ter strupene krvave solze.
Poglej Giganti (mitologija) in Erinije
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Giganti (mitologija) in Friz
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Giganti (mitologija) in Gaja
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Giganti (mitologija) in Heraklej
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Giganti (mitologija) in Heziod
Hiperion
Hiperion je v grški mitologiji eden od Titanov; oče Eose, Selene in Helija.
Poglej Giganti (mitologija) in Hiperion
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Giganti (mitologija) in Homer
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Giganti (mitologija) in Kronos
Likovna umetnost
Likovna umetnost.
Poglej Giganti (mitologija) in Likovna umetnost
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Giganti (mitologija) in Odiseja
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Giganti (mitologija) in Olimp
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Giganti (mitologija) in Pavzanij (geograf)
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Giganti (mitologija) in Pergamonski oltar
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Giganti (mitologija) in Publij Ovidij Naso
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Giganti (mitologija) in Selena
Skarabeji
Skarabeji (znanstveno ime Scarabaeidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele.
Poglej Giganti (mitologija) in Skarabeji
Tartar
Upodobitev Tartara Tartar (tudi Tartaros oz. Tartarus) je bil v grški mitologiji Protogenos ali prvotni bog, pa tudi kraj v mitološkem podzemlju, še globlji od Hadesa, kjer je sprva Kronos držal za ujetnike Kiklope.
Poglej Giganti (mitologija) in Tartar
Teja
Teja je žensko osebno ime.
Poglej Giganti (mitologija) in Teja
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Giganti (mitologija) in Titan (mitologija)
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Giganti (mitologija) in Uran (mitologija)
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Giganti (mitologija) in Vergilij
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Giganti (mitologija) in Zevs
Glej tudi
Velikani v grški mitologiji
Prav tako znan kot Gigant.