Kazalo
27 odnosi: Angleži, Ateizem, Auguste Comte, Biologija, Božanstvo, Bog, Charles Darwin, Dogma (razločitev), Filozofija, Gnosticizem, Grščina, Herbert Spencer, Ignosticizem, Logika, Ludwig Wittgenstein, Materializem, Metafizika, Pozitivizem, Razum, Realnost, Religija, Skepticizem, Teizem, Teologija, Thomas Henry Huxley, Znanost, 1869.
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Agnosticizem in Angleži
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Agnosticizem in Ateizem
Auguste Comte
Auguste Comte (polno ime: Isidore Marie Auguste François Xavier Comte), francoski filozof, utemeljitelj sociologije kot znanosti o družbi, * 17. januar 1798, Montpellier, Francija, † 5. september 1857), Pariz, Francija. Francoski filozof Auguste Comte, poznan tudi kot matematik in človek s širokim enciklopedičnim znanjem, velja za očeta sodobne sociologije.
Poglej Agnosticizem in Auguste Comte
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Agnosticizem in Biologija
Božanstvo
Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.
Poglej Agnosticizem in Božanstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Agnosticizem in Bog
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Agnosticizem in Charles Darwin
Dogma (razločitev)
Dogma je lahko.
Poglej Agnosticizem in Dogma (razločitev)
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Agnosticizem in Filozofija
Gnosticizem
Gnostični križ, simbol, ki ga uporabljajo mnoge gnostične ločine Gnosticízem (starogrško γνωστικός: gnōstikós - nekdo, ki ima »gnozo« ali skrivno znanje) je filozofsko in versko gibanje, ki je bilo najbolj prominentno v grško-rimskem obdobju v drugem stoletju našega štetja.
Poglej Agnosticizem in Gnosticizem
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Agnosticizem in Grščina
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Poglej Agnosticizem in Herbert Spencer
Ignosticizem
Ignosticizem ali igteizem je posebna smer agnosticizma, po mnenju Sherwina Wine-a, rabina in začetnika humanističnega judaizma, ki je leta 1960 prvi uporabil pojem ignosticizem, oziroma, po mnenju sekularnega humanista Paula Kurtza, ki je leta 1992 prvi uporabil pojem igteizem, pogled po katerem ostali pogledi na obstoj boga ne upoštevajo dovolj, da je potrebna smiselna definicija preden lahko smiselno razpravljamo o obstoju ali neobstoju nečesa.
Poglej Agnosticizem in Ignosticizem
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Agnosticizem in Logika
Ludwig Wittgenstein
Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Poglej Agnosticizem in Ludwig Wittgenstein
Materializem
Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
Poglej Agnosticizem in Materializem
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Agnosticizem in Metafizika
Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.
Poglej Agnosticizem in Pozitivizem
Razum
Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.
Poglej Agnosticizem in Razum
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Agnosticizem in Realnost
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Agnosticizem in Religija
Skepticizem
Skepticizem je večpomenski pojem, povezan z dvomi o resničnost trditev.
Poglej Agnosticizem in Skepticizem
Teizem
Teizem je v splošnem opredeljen kot vera v obstoj in vsaj enega božanstva in njegovo vplivanje na svet.
Poglej Agnosticizem in Teizem
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Agnosticizem in Teologija
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Poglej Agnosticizem in Thomas Henry Huxley
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Agnosticizem in Znanost
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Agnosticizem in 1869
Prav tako znan kot Agnostik.